| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok
Kristina Janžič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok obsega teoretični in empirični del. Za potrebe empiričnega dela smo v teoretičnem delu raziskali cilje, vsebino in metode plesne vzgoje, ki se prepletajo z otroškim ljudskim izročilom. Opisali smo elemente otroškega ljudskega izročila, ki jih vzgojitelji lahko vključijo v tedenski delovni načrt. V empiričnem delu smo raziskali vplive seznanjanja otrok z ljudskim izročilom in ljudskimi plesi ter posledično pomen otroških folklornih skupin pri razvoju in plesni sposobnosti otroka. Zanimalo nas je, zakaj sta otroško ljudsko izročilo in obogatitvena dejavnost folklora pomemben dejavnik plesne vzgoje. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete vzgojiteljev in jih kvantitativno obdelali s pomočjo deskriptivne metode. Ugotovili smo, da je izvajanje obogatitvene dejavnosti folklora eden izmed najlažjih načinov, da otrokom približamo slovensko ljudsko izročilo. Otroci otroško ljudsko izročilo sprejemajo pozitivno, gibalno-plesne aktivnosti pa spodbujajo otrokovo ustvarjalno mišljenje, čustveno doživljanje in ponujajo ogromno možnosti za seznanjanje z ljudskimi pesmimi, ljudskimi plesi, pripovedmi, šegami in navadami. Ohranjanje in poustvarjanje ljudskega izročila je v predšolski vzgoji izjemno pomembno in najlažje ga prenašamo preko plesne vzgoje.
Keywords: plesna vzgoja, otroško ljudsko izročilo, obogatitvena dejavnost folklora, celostni razvoj otroka
Published in DKUM: 18.07.2019; Views: 663; Downloads: 95
.pdf Full text (751,77 KB)

2.
Analiza del za rog Pavleta Merkuja
David Jan, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo vsebuje oris življenja Pavleta Merkùja in pregled njegovega glasbenega opusa. Tržačan Pavle Merkù je deloval na dveh področjih, kot jezikoslovec in kot skladatelj. Bil je ena najvplivnejših osebnosti kulturnega življenja Slovencev v Italiji, poleg tega pa je deloval kot etnograf in etnomuzikolog. S svojim delom je pomembno pripomogel k ohranjanju ljudskega izročila na Primorskem in v zamejstvu. Zaključno magistrsko delo temelji na sledečih teoretičnih metodah: deskriptivna, zgodovinska, komparativna metoda, poleg tega pa tudi metoda analize in sinteze, metoda klasifikacije ter metoda abstrakcije in konkretizacije. V začetnem delu je opisana slovenska glasba v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, v sledečih poglavjih predstavitev življenja in dela Pavleta Merkùja, ključni del pa sta analiza in slogovna umestitev skladateljevih del za rog, s poudarkom na Koncertu za rog in mešani zbor op. 37 in solistični skladbi Metamorfosi di un canto popolare per corno solo. Omenjen je glasbeni festival Biennale Zagreb 1963, na katerem je bil prvič izveden Koncert za rog in zbor. Predstavljeno je tudi zgodovinsko ozadje nastanka obravnavanih skladb, ki temelji na analizi pisemskih korespondenc skladatelja. V zadnjem poglavju so podani rezultati analize del za rog.
Keywords: Pavle Merkù, slovenska glasba za rog, rezijanska folklora, dodekafonija, nadhistoričnost
Published in DKUM: 22.09.2016; Views: 1023; Downloads: 142
.pdf Full text (8,04 MB)

3.
Vpliv medžimurskega melosa v klavirskem opusu Josipa Štolcerja Slavenskega
Matija Turk, 2016, master's thesis

Abstract: Josip Štolcer - Slavenski je bil znan hrvaški skladatelj, ki je deloval ne samo na Hrvaškem, temveč tudi na širšem področju Evrope. Slavenski je bil eden izmed najpomembnejših skladateljev na jugoslovanskem področju in predstavnik glasbene evropske avantgarde. Na njegovo ustvarjalno delo sta vplivala učitelja Kodaly in Bartók. Velik vpliv sta predstavljala tudi medžimurski melos in folklora. Pregledali smo domače in tuje podatkovne baze ter iskali splošne podatke o življenju skladatelja. V drugem delu magistrskega dela smo analizirali dve njegovi skladbi, Jugoslavensko suito in Sonato. V omenjenih skladbah se pojavljajo različne oblike, kot so načelo zlatega reza, bikordalnost in politonalnost. Slavenski je proučeval medžimurske ljudske pesmi, kasneje pa je njegovo delo nadaljeval dr. Vinko Žganec. Vpliv medžimurskega melosa pri Josipu Štolcerju - Slavenskemu je viden v številnih skladbah, kot so Slavenska sonata za violino in klavir, Jugoslavenska suita za klavir, Iz Jugoslavije in druge. Ker je ustvarjalno delo Josipa Štolcerja - Slavenskega predstavljalo navdih za ustvarjalno delo sodobnih skladateljev, se je v njegovo čast leta 1996 v Čakovcu odprla Memorialna zbirka Slavenski. Prav tako se je ustanovil Pevski zbor Josip Štolcer - Slavenski, ki deluje še danes. Delo Josipa Štolcerja - Slavenskega je v današnjem času prepoznano in mu namenjamo več pozornosti.
Keywords: Josip Štolcer - Slavenski, medžimurski melos, folklora, Jugoslavenska suita, Sonata.
Published in DKUM: 22.09.2016; Views: 801; Downloads: 125
.pdf Full text (12,02 MB)

4.
PREPOZNAVNOST PLESNEGA LJUDSKEGA IZROČILA PRI OSNOVNOŠOLCIH
Tamara Žižek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Prepoznavnost plesnega ljudskega izročila pri osnovnošolcih sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili ples na splošno ter ljudski ples, osredotočili smo se bolj podrobno na en slovenski ljudski ples, ki se imenuje štajeriš. Predstavili smo tudi poučevanje ljudskih plesov, kaj je pomembno za vodenje folklorne skupine, opisali oblačila, ki se imenujejo narodne noše, ter na kratko predstavili nekaj izbranih šeg in navad naših prednikov. V empiričnemu delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 171 učencev 9. razredov iz naslednjih šol: OŠ Miklavž na Dravskem polju, OŠ Borcev za Severno mejo, OŠ Voličina, OŠ Pesnica in OŠ Prežihov Voranc. Želeli smo ugotoviti, koliko se otroci vključujejo v plesne dejavnosti, kakšen odnos imajo do plesa, če jih ples sploh zanima ..., ter raziskati prepoznavnost plesnega ljudskega izročila in odnos učencev do folklore ter vsega, kaj je povezano z njo. Ugotovili smo, da se učenci za folkloro ne zanimajo in dajejo prednost drugim zvrstem. Skozi raziskavo smo ugotovili, da jim prav tako nista všeč ljudska noša in ljudska glasba.
Keywords: ples, folklora, učenci, ljudska noša, ljudska glasba
Published in DKUM: 04.08.2016; Views: 834; Downloads: 78
.pdf Full text (792,73 KB)

5.
PO 30-LETNI POTI MAKOLSKE FOLKLORNE SKUPINE PROSVETNEGA DRUŠTVA ANICE ČERNEJEVE MAKOLE
Špela Pušaver, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Po 30-letni poti makolske folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole je empirično zaključno delo, kjer je predstavljen kraj Makole s svojo naravno in kulturno dediščino. V teoretičnem delu je predstavljena makolska folklorna skupina, plesi, ki so značilni za to področje, njihova razširjenost in vloga. Prav tako so predstavljene pesmi, igre in narodna noša, ki je značilna za območje makolske občine. V empiričnem delu zaključnega dela pa je predstavljeno, kakšnem odnos imajo folklorniki do ljudskega izročila. Pri raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja, anketiranih je bilo 44 bivših in zdajšnjih članov folklorne skupine. Najpomembnejše ugotovitve so, da so folklorniki mnenja, da se ljudsko izročilo še vedno širi in ohranja, da vsi anketirani spoštujejo ljudsko izročilo in se jim le to zdi zelo pomembno, da je ohranjanje ljudskega izročila eden izmed pomembnejših dejavnikov za ohranjanje slovenske identitete. Veselje do plesa in druženja sta dva izmed pomembnejših dejavnikov za priključitev k folklorni skupini. Folklorniki prenašajo znanje v svoje okolje, saj znajo ljudske plese, ki jih plešejo, tudi poimenovati in prikazati.
Keywords: Makole, folklora, makolska folklorna skupina, ljudsko izročilo, ples, pesem, narodna noša.
Published in DKUM: 08.12.2015; Views: 778; Downloads: 119
.pdf Full text (1,18 MB)

6.
FOLKLORA V SLOVENIJI
Tina Dvorjak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom FOLKLORA V SLOVENIJI je teoretično delo. V nalogi so predstavljeni različni izrazi besede folklora: folklora, folklorist, folkloren-folklorističen, folklorizirati, folkloriziran, folklorizem. Predstavili smo slovstveno folkloro in ljudsko izročilo ter ljudske plese. Te smo opisali po regijah po Sloveniji in dodali plese, ki so značilni za vsako regijo. Opisali smo posamezne ljudske plese po starostnih stopnjah od vrtca do osnovne šole s cilji otroci, ki jih otroci dosegajo. V zadnjem poglavju smo se podali v osnovno šolo Koroški jeklarji, kjer sta nam učiteljici Suzana Makič in Mojca Berložnik predstavili folklorno skupino in njeno delovanje.
Keywords: folklora, slovstvena folklora, etnokoreologija, ljudsko izročilo, ljudski plesi, noše, ljudske pesmi, otroški ljudski plesi, ples po različnih starostnih stopnjah
Published in DKUM: 12.11.2014; Views: 4335; Downloads: 724
.pdf Full text (2,77 MB)

7.
JANKO PUKMEISTER VIJANSKI - ZBIRATELJ SLOVSTVENE FOLKLORE
Lucija Šolinc Ovtar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Pregled življenja in dela Janka Pukmeistra Vijanskega še do pričujoče diplomske naloge ni doživel celovitega pregleda in analize, kljub temu da se njegovo ime pojavlja v najrazličnejših zgodovinskih obravnavah časa, v katerem je živel. V diplomski nalogi je predstavljeno življenje in delo Janka Pukmeistra Vijanskega, rojenega v Vinah pri Novi Cerkvi, zbiratelja slovstvene folklore; predstavljeno je okolje, v katerem je odraščal, živel, deloval in tudi umrl ter jezik in miselnost takratnega časa. Leta 1861 je izdal literarni zbornik Nanos, slovenski zabavnik za leto 1862 in pomeni spomin na izdajateljevo službovanje na Vrhniki. Zbrano gradivo je razvrščeno po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori iz leta 1999.
Keywords: Janko Pukmeister Vijanski, življenjepis, slovstvena folklora, 19. stoletje
Published in DKUM: 12.02.2013; Views: 2535; Downloads: 124  (1 vote)
.pdf Full text (3,59 MB)

8.
SLOVSTVENA FOLKLORA IN LITERARJENJE V MLINŠKOVEM BERILU
Aleksandra Alihodžić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je predstaviti ustvarjalno delo zbiratelja Frana Mlinška in preko njega bogastvo slovstvene folklore v Šaleški dolini in okolici. Slovstvena folklora je v Šaleški dolini in okolici bogata, a je žal premalo obravnavana in predstavljena širšemu krogu ljudi. Iz Mlinškovega berila sem izbrala folklorna besedila in besedila, ki jih lahko uvrstimo med literarjenje, saj sta avtorja berila, Ivo Stropnik in Jože Hudales, objavila tudi besedila, ki ne sodijo v slovstveno folkloro. Vsa besedila v Mlinškovem berilu so v rokopisni izdaji shranjena v Muzeju Velenje. Izbrana folklorna besedila Frana Mlinška so tematsko, žanrsko in sporočilno zelo raznovrstna. Med njimi najdemo povedke, šaljive, bajčne, legendne, zgodovinske in razlagalne, pravljice, čudežne in živalske, folklorne pesmi, med katerimi ni pripovedih, prevladujejo lirske. Veliko je folklornih obrazcev, od vraž, pregovorov, zagovorov, molitev in otroških folklornih obrazcev. Folklorna besedila so v diplomski nalogi razvrščena po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori (1999). Med zbranimi besedili so tudi takšna, ki jih ne moremo uvrstiti niti v slovstveno folkloro niti med literaturo, zato sem se v diplomski nalogi posvetila tudi literarjenju. Ta del diplomske naloge predstavljajo anekdote, šege in avtorske pesmi nekaterih avtorjev s področja Šaleške doline. Pri obravnavi tega poglavja sem uporabila temeljna načela literarjenja Marije Stanonik v Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi (2011). Predstavljene pa so v diplomski nalogi tudi vse tri ravnine slovstvene folklore, in sicer tekst, tekstura in kontekst.
Keywords: slovstvena folklora, folklorni dogodek, tekst, tekstura, kontekst, šege, anekdote, literarjenje.
Published in DKUM: 03.01.2013; Views: 1834; Downloads: 143
.pdf Full text (3,88 MB)

9.
PRIMERJAVA MED AKADEMSKO IN VAŠKO FOLKLORNO SKUPINO
Katja Kordelc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Ljudski ples lahko danes srečamo že skorajda povsod — na raznih prireditvah in v televizijskih oddajah, kjer folklorne skupine s svojimi nastopi popestrijo dogajanje. V nastopih prikazujejo ljudske plese, ki so del slovenske duhovne kulture in tako ohranjajo ter prikazujejo naše plesno izročilo. V diplomski nalogi sem raziskala podobnosti in razlike med Akademsko folklorno skupino Študent Maribor in vaško Folklorno skupino Oton Župančič Artiče. Obe skupini uspešno in z velikim zagonom poustvarjata slovensko plesno izročilo. Lotevata se tudi organiziranja mednarodnih folklornih festivalov. Akademska folklorna skupina je že vrsto let soorganizatorica festivala Folkart, medtem ko je vaška folklorna skupina pred nekaj leti ustanovila mednarodni folklorni festival Slofolk, ki je v posavskih krajih vsako leto prepoznavnejši. Skupini pa se srečujeta tudi s težavami. Akademska folklorna skupina ima težave predvsem s pridobivanjem finančnih sredstev, ki so povezana z gostovanji izven Evrope. Druga težava pa je v pridobivanju članov, saj jih veliko preneha z delovanjem v skupini, ko zaključijo s študijem. Vaška folklorna skupina pa ima težave z organizacijo dela in vestnostjo članov na vajah. S slednjo je mogoče povezana motivacija članov, ki je tako kot pri Akademski folklorni skupini večja pred koncerti in gostovanji, ko člani vedo, da bo selekcija med plesalci. Menim, da bi se morali člani truditi skozi vso leto, kajti skupina bo uspešna in dobro pripravljena le z vestnim delom vseh članov.
Keywords: Folklora, Akademska folklorna skupina Študent Maribor, vaška folklorna skupina Oton Župančič Artiče, ljudska glasba, ljudski plesi, ljudska noša.
Published in DKUM: 23.12.2010; Views: 1746; Downloads: 262
.pdf Full text (6,97 MB)

10.
KURENT DANES - V ŠEGAH, SLOVSTVENI FOLKLORI IN UMETNOSTI
Petra Marčič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o kurentu v današnjem času, in sicer v šegah, slovstveni folklori in umetnosti. Teoretični del podaja ugotovitve o tem, zakaj in kako so nastale maske in obenem podaja tudi kratek pregled zgodovine maskiranja. S pomočjo intervjujem, zbranih pri terenskem delu, sledi predstavitev kurenta kot pustnega lika v spremljajočih šegah s poudarkom na dveh različnih vrstah kurentov (pernatih in rogatih). Temu sledi predstavitev kurenta v slovstveni folklori, literarni in likovni umetnosti in podaja ugotovitve, ali ima kurent na omenjenih področjih kaj skupnega z bajčnimi (mitološkimi) bitji in hkrati vzpostavlja povezave vse treh področij s kurentom kot pustnim likom. Namen diplomskega dela je tudi prikazati, ali ga (kurenta) posamezni umetniki predstavljajo bodisi kot pustni bodisi kot folklorni lik.
Keywords: kurent, pust, pustni lik, šege, etnologija, slovstvena folklora, folklorni lik, kurentov skok, kurentovanje, Ptuj.
Published in DKUM: 14.10.2010; Views: 4242; Downloads: 732
.pdf Full text (13,98 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica