| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
SPEKTROFOTOMETRIČNO MERJENJE FLUORESCENCE, FOSFORESCENCE IN SIPANJA
Lucija Švent, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo energijska stanja v atomih in molekulah, lastnosti fluorescence, fosforescence ter sipanja kot prehode med molekulskimi energijskimi stanji. Opišemo tudi Beer-Lambertov zakon za vse tri pojave. Meritve opravimo s spektrofotometrom MUT Tristan Light in s preoblikovano transmisijsko komoro. Oprema je bila nabavljena v okviru Norveškega finančnega mehanizma. Z meritvami pokažemo Stokesov premik za fluorescenco, spektralni maksimum za fosforescenco in odvisnost intenzitete sipane svetlobe od valovne dolžine. Z meritvami tudi pokažemo, da je prek Beer-Lambertovega zakona mogoče izračunati neznano koncentracijo raztopine tudi iz gostot fluoresciranega oziroma sipanega svetlobnega toka vzorcev. Del diplomskega dela je namenjen zgodovini raziskovanj pojavov in njihovim aplikacijam v moderni znanosti.
Keywords: spektrofotometer, fluorescenca, fosforescenca, sipanje, absorpcija, Beer-Lambertov zakon, energijski nivoji
Published: 16.05.2012; Views: 1686; Downloads: 392
.pdf Full text (2,78 MB)

6.
VPLIV PREKOMERNEGA GNOJENJA IN SLANIH TAL NA FOTOSINTETSKO UČINKOVITOST LONČNICE TRADESCANTIA FLUMINENSIS
Metka Vidic, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obsega raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti posledice povečane koncentracije soli v tleh in posledice prekomernega gnojenja na rastline. Raziskavo smo izvajali v laboratoriju Oddelka za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko. Za proučevano vrsto smo izbrali vrsto Tradescantia fluminensis. Ker je fotosinteza eden pomembnejših procesov, ki poteka v rastlinah, in je v veliki meri odvisna od zunanjih dejavnikov, smo se odločili, da bomo posledice na rastlinah spremljali z merjenjem maksimalnega kvantnega izkoristka PS II in vsebnosti klorofila v listih (vrednosti SPAD). Meritve smo opravljali dnevno, in sicer med 5. 3. in 10. 4. 2012. Uporabili smo sodobne ekofiziološke naprave, in sicer smo merili maksimalni kvantni izkoristek PS II z napravo Handy PEA (Hansatech, Norfolk, Anglija), vrednosti SPAD pa smo merili z napravo SPAD – 502 (Konica Minolta, Osaka, Japonska). Poleg teh meritev smo tedensko spremljali tudi izbrane morfološke značilnosti proučevanih rastlin. Tako smo merili dolžino celotnega glavnega poganjka, dolžino zadnjega (najmlajšega) internodija, dolžino in širino prvega polno razvitega lista in šteli liste. Pri štetju listov smo razlikovali med zelenimi listi, listi s suho konico, listi s suhim robom in suhimi listi. V raziskavo smo vključili deset klonov rastline vrste Tradescantia fluminensis. Štiri rastline smo izpostavili povečanim koncentracijam soli v tleh, štiri smo izpostavili prekomernemu gnojenju, dve pa sta nama služili kot kontrolni rastlini. Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da oba zunanja dejavnika (tako slanost kot prekomerno gnojenje) negativno vplivata na fotosintetsko učinkovitost rastlin in s tem tudi na njihovo rast. Negativne posledice so se hitreje pokazale pri rastlinah, ki so bile izpostavljene slanosti.
Keywords: prekomerno gnojenje, slanost, stres, fluorescenca klorofila, vrednosti SPAD, morfološke značilnosti
Published: 03.07.2012; Views: 1450; Downloads: 205
.pdf Full text (1,57 MB)

7.
EKOFIZIOLOŠKI ODZIVI VRSTE TRADESCANTIA FLUMINENSIS NA SUŠO IN POMANJKANJE SVETLOBE
Lea Šerbinek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V sklopu te diplomske naloge smo izvajali eksperimente na vrsti tradeskancija (Tradescantia fluminensis) v laboratorijih oddelka za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Eksperimentalno delo je potekalo od začetka marca do začetka aprila v letu 2012. Omenjeno vrsto smo izpostavili dvema stresnima dejavnikoma, suši in pomanjkanju svetlobe. V ta namen smo uporabili 4 vzorce za en stresni dejavnik in 4 za drugega ter ob tem uporabili še dva kontrolna vzorca. Skupaj smo tako imeli 10 vzorcev. Meritve, ki smo jih opravljali 30 dni, so zajemale fluorescenco zelenega barvila, ki smo jo merili z merilcem fluorescence klorofila Handy PEA (Hansatech), vsebnost zelenega barvila v listih, izmerjenih s pomočjo merilca vsebnosti klorofila SPAD – 502 (Minolta), odstotek vlage v tleh, pridobljenih z napravo za merjenje vlage HH2 (Delta – T). Merili smo prav tako dolžino poganjka, dolžino zadnjega internodija ter maksimalno širino in dolžino lista, na katerem smo opravljali meritve fluorescence. Tekom eksperimenta smo šteli tudi liste: vse liste na rastlini, zelene zdrave liste, liste s suhim robom in suho konico ter suhe liste. Na začetku izvajanja eksperimentov smo izmerili še svetlobne pogoje, v katerih smo imeli vzorce, ter temperaturo prostora. Bistvo oz. sklep eksperimentalnega dela je, da se je Tradescantia fluminensis odzivala na stresne dejavnike (pomanjkanje vode in svetlobe) ter tako izrazila fiziološke in morfološke spremembe. Naši rezultati so pokazali različne odgovore T. fluminensis na oba stresorja. Sušo tolerira bolje od teme. Prvi pridobljeni odgovor je bila fluorescenca klorofila, nato vrednosti SPAD in na koncu še morfometrične značilnosti. Rastline v suši so bile manjše z manjšimi listi, večjim številom poškodovanih listov in nižjimi vrednostmi SPAD. Rastline brez svetlobe so kazale hitre odgovore upadanja količnika Fv/Fm. Te imajo daljše korenine in liste ter propadejo hitreje kot rastline v suši.
Keywords: Tradescantia fluminensis, stres, suša, pomanjkanje svetlobe, fluorescenca klorofila, zelena barva lista, vlaga v tleh, morfometrija
Published: 04.07.2012; Views: 1472; Downloads: 104
.pdf Full text (1,86 MB)

8.
Primerjava treh vrst javorja glede na spremljanje fluorescence klorofila med vegetacijsko sezono
Rok Tišler, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana tema primerjalnega spremljanja fluorescence in vsebnosti klorofila pri najbolj zastopanih, samoniklih vrstah javorja na Slovenskem. Čeprav je teh vrst pri nas šest, sem v diplomskem delu obravnaval tri, ki pogosto sobivajo, in sicer: beli oz. gorski javor (Acer pseudoplatanus L.), ostrolistni javor (Acer platanoides L.) in maklen oz. poljski javor (Acer campestre L.). Omenjene vrste so pri nas tudi najpogostejše. Rastline so v našem okolju vseskozi izpostavljene različnim stresnim dejavnikom, kot so suša, zmrzal, vročinski val, pomanjkanje mineralov v tleh ali prevelika izpostavljenost strupenim polutantom. Variabilnost okoljskih dejavnikov prisiljuje rastline, da se jim tudi fiziološko prilagajajo. Poleg očitne variabilnosti v morfologiji in anatomiji osebkov je prisotna tudi variabilnost na fiziološkem nivoju, ki jo je težje opaziti in spremljati. Rastline okolju prilagajajo potek fotosinteze in vsebnost barvil v listih. V diplomskem delu smo z ekofiziološkimi meritvami, ki smo jih opravljali s posebnimi merilnimi napravami, kot sta naprava za merjenje fluorescence klorofila in naprava za ocenitev zelene barve lista – SPAD, preverili stanje oz. plastičnost odgovorov na okoljske razmere treh vrst javorja skozi vegetacijsko sezono (od maja do oktobra 2013). Dobljene podatke smo uporabili za medvrstno primerjavo omenjenih vrst javorja in tako poskušali ugotoviti, kakšne so razlike v lastnostih fotosinteze in obarvanosti listov. Skozi leto meritev (2013) so bili javorji izpostavljeni veliki variabilnosti okoljskih razmer, tudi stresnima dejavnikoma suši in vročini. Dodatno so nas zanimali tudi podatki o variabilnosti fluorescence klorofila in vrednostih SPAD znotraj posamezne vrste javorja. V diplomi pa bodo poleg naštetega predstavljene še anatomske in morfološke lastnosti listov za posamezno vrsto.
Keywords: Acer, beli javor, ostrolistni javor, maklen, anatomija lista, fluorescenca klorofila, vrednost SPAD.
Published: 13.10.2015; Views: 1182; Downloads: 152
.pdf Full text (2,20 MB)

9.
Vpliv ličink žuželke Cheilosia fasciata na fotosintetsko aktivnost čemaža (Allium ursinum) in njegovo potencialno alelopatsko učinkovanje
Tjaša Štruc, 2015, master's thesis

Abstract: V okviru magistrskega dela smo uporabili in predstavili metode, ki se uporabljajo na področju ekologije rastlin. Na izbrani lokaciji v Laškem, smo štiri leta zapored zgodaj spomladi izvajali meritve v populaciji čemaža Allium ursinum in spremljali okuženost čemaževih listov z ličinkami vrste Cheilosia fasciata, ki predrejo listni epidermis, živijo v listu in se prehranjujejo z listnim mezofilom. Namen naloge je bil preučiti ali imajo okuženi listi slabšo fotosintetsko učinkovitost ter slabšo alelopatsko delovanje kot zdravi listi. Poleg tega pa smo s simulacijo okužbe listov želeli preveriti ali se bodo ti listi v fotosintetski učinkovitosti in alelopatskem delovanju odzvali podobno kot okuženi listi. Z metodo merjenja fluorescence klorofila in merjenjem vrednosti količine klorofila (SPAD) smo ugotavljali razlike v fotosintetskem učinkovanju in vsebnosti klorofila med zdravimi in okuženimi listi. Dobljene podatke smo statistično obdelali in rezultate primerjali znotraj posameznih sezon merjenja ter sezone med sabo. Ugotovili smo, da imajo okuženi listi slabšo fotosintetsko učinkovitost kot zdravi listi. Manjše so bile tudi vrednosti SPAD. V vseh sezonah se je pokazal trend drastičnega manjšanja učinovitosti fotosinteze s trajanjem okužbe. Ugotovili smo, da se vpliv okoljskih dejavnikov na fotosintetsko delovanje rastline zelo zmanjša, ko pride do okužbe listov. Sklepamo, da je tako pospešeno propadanje listov obrambni odziv rastline na okužbo z ličinkami. Tako tudi larva ne doseže zrelega stanja žerke pred zabubljenjem. Simulacijo okuženosti listov smo naredili z luknjanjem listov v času prvega pojava naravne okuženosti listov čemaža. Na listih s simulirano herbivorijo smo opravljali enake meritve ter ob enakem času, kot pri zdravih in naravno okuženih listih. Prvo simulacijo smo izvedli v letu 2013. Listi s simulirano okužbo so pokazali večjo podobnost z zdravimi listi, kot z okuženimi listi, kar ne potrjuje naše hipoteze. Ta trend je bil prisoten v vseh treh sezonah simuliranja. Sama tehnika izvedbe simuliranja ni dobro posnemala postopnega miniranja listov, kar je najverjetnejši razlog za dobljene rezultate. Nasplošno je naravno miniranje listov zelo težko posnemati. Za dokazovaje alelopatskega delovanja čemaža smo leta 2015 v laboratoriju opravili t.i. metodo Lepidium test, s katero smo ugotavljali učinke vodnih ekstraktov rastlinskih tkiv (listov čemaža) in prsti (iz sestoja čemaža) na uspešnost in potek kalitve semen vrtne kreše (Lepidium sativum). Rezultati so pokazali, da čemaž ima potencialni alelopatski vpliv. Zdravi listi so imeli večjo alelopatsko učinkovanje kot okuženi listi, saj so bile povprečne dolžine kalic vrtne kreše krajše. V tleh ni bilo prisotnih zaviralnih snovi.
Keywords: čemaž, Allium ursinum, herbivorija, Cheliosia fasciata, listni miner, fluorescenca klorofila, SPAD, simulacija herbivorije, alelopatija, Lepidium test
Published: 03.11.2015; Views: 930; Downloads: 102
.pdf Full text (1,65 MB)

10.
Razvoj senzorskih receptorjev za optično zaznavanje raztopljenega amonijaka (NH3) in fosfatnih ionov (PO43-)
Ines Kavgić, 2016, master's thesis

Abstract: Pri spremljanju kvalitete vode moramo upoštevati mnogo različnih kemijsko-fizikalnih parametrov. V tem magistrskem delu se podrobneje dotaknemo vsebnosti dveh nutrientov; dušika in fosforja (oziroma amonijaka in fosfatnih ionov), kot predstavnikov anorganskih parametrov vode. Pri obeh analitih (amonijak - NH3 in fosfatni ion - PO43-) se soočamo tudi s problematiko njunega zaznavanja v vodnih medijih. V primeru NH3 trenutne razpoložljive metode ne omogočajo določevanja neioniziranega amonijaka (NH3), ločeno od amonijevega iona (NH4+), ki je znatno manj toksičen. V primeru PO43-, ki je znan povzročitelj evrofikacije, se poslužujemo spektrometrijske metode z amonijevim molibdatom, ki pa prav tako ne omogoča neposrednega in kontinuiranega zaznavanja analita v vodi. V predloženem magistrskem delu smo predstavili razvoj novih senzorskih receptorjev za optično zaznavanje in določevanje koncentracije neioniziranega amonijaka (NH3) in fosfatnih ionov (PO43-) v vodi. Uporabljeni indikatorji, ki so občutljivi na amonijak in fosfate, so kolorimetrični indikatorji (bromofenol modro – BPB, bromokrezol zeleno – BCG) oziroma lantanidni kompleksi (evropijev-tetraciklinski kompleks in terbijev kompleks), ki smo jih preko sol-gel postopka imobilizirali v polimerno osnovo ter nanesli na stekleni nosilec. Optični analizni metodi, ki smo ju uporabljali za zaznavanje analitov pa sta absorpcija in fluorescenca (oziroma fosforescenca). Razviti senzorski receptorji za zaznavanje NH3 omogočajo določevanje koncentracij analita v območju med 0,1 in 67,7 mg/L NH3 in v pH območju relevantnem po slovenski zakonodaji (pH 6,5-9). Pri razvoju senzorskih receptorjev za zaznavanje PO43- pa smo naleteli na nekaj težav, zato poleg rezultatov podajamo tudi možnosti in usmeritve za nadaljnje izboljšave.
Keywords: amonijak, fosfatni ion, optični kemijski senzor, sol-gel, absorpcija, fluorescenca.
Published: 24.03.2016; Views: 1354; Downloads: 94
.pdf Full text (2,80 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica