Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Obremenitve na delovnem mestu v zdravstveni negi postajajo vse intenzivnejše, mednje štejemo tudi stres in pomanjkanje kadra, ki pogosto vodita v izgorelost in botrujeta fluktuaciji. Temelj raziskovalnega dela je bil ugotoviti povezavo med izgorelostjo in tendenco k zapustitvi organizacije ter poiskati najboljše načine preprečevanja tega pojava. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda, za zbiranje podatkov pa smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil prilagojen, sestavljen iz MBI vprašalnika in vprašalnika na temo preprečevanja izgorevanja. Razdeljen je bil med 30 zaposlenih v zdravstveni negi enega izmed socialnih centrov v Avstriji, ugotavljali pa smo stopnjo izgorelosti, stopnjo razmišljanja o zapustitvi organizacije in spraševali po najustreznejših načinih preprečevanja. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo programov Microsoft Excel in IBM SPSS. Rezultati: Ugotovili smo, da so v povprečju zaposleni na čustveni ravni srednje do visoko izgoreli, doživljajo srednjo do visoko stopnjo depersonalizacije, svoje osebne dosežke pa vrednotijo od srednje do nizko. Ugotovili smo, da statistično pomembna povezava med stopnjo izgorelosti in verjetnostjo fluktuacije obstaja. Hkrati smo ugotovili, da je z vidika zaposlenih najučinkovitejši način preprečevanja fluktuacije t. i. spodbujanje dobrih odnosov in sproščenega vzdušja ter komunikacije kot tudi manjšanje naporov na delovnem mestu, kar vključuje manj telesnih naporov kot tudi več kadra. Diskusija in zaključek: Sklenemo, da se tudi v praksi kažeta naveličanost in izčrpanost zaposlenih, ki nekje v sebi iščejo boljše karierne možnosti, pri tem pa je realizacija le vprašanje časa. Zdravstvena nega, ki je v svojem bistvu zelo lep poklic, vendar je zaradi raznih pravnih zahtev zabredla v nepotrebno kompleksnost na več ravneh. Pretirane zahteve pa zaposleni doživlja kot balast, ki mu krade energijo in odvrača pozornost od glavnega cilja zdravstvene nege, to je človeka.
Keywords: stres, izčrpanost, fluktuacija.
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 1004; Downloads: 330
Full text (1,06 MB)

Abstract: V današnjem dinamičnem poslovnem okolju prihaja do hitrih sprememb na vseh področjih, tudi na trgu delovne sile. Pridobiti, izbrati in socializirati nove zaposlene ostaja eden izmed glavnih izzivov, s katerimi se organizacije spopadajo. Optimizacija oz. učinkovita izvedba teh treh procesov lahko prinese veliko koristi tako organizacijam kot tudi novim zaposlenim, ki se bodo pri delu dobro počutili. V magistrskem delu smo se lotili obravnave vseh treh procesov posamezno ter predstavili načine, s katerimi lahko organizacije izboljšajo vključevanje novih zaposlenih. V sklopu teoretičnega dela smo predstavili metode za pridobivanje in izbiro novih zaposlenih ter strategije in taktike za socializacijo le-teh. Učinkovit program socializacije novih zaposlenih lahko prispeva k večji uspešnosti, boljšemu počutju in preprečevanju odhodov oz. fluktuaciji iz organizacij. V empiričnem delu smo raziskali omenjene procese na primeru podjetja X ter z analizo dokumentov in intervjuvanjem vodje kadrovske službe pridobili informacije, na podlagi katerih smo si ustvarili jasno sliko o dejavnosti podjetja na teh področjih. Ob morebitnih pomanjkljivostih smo podali predloge za izboljšanje procesa socializacije novih zaposlenih v podjetju X.
Keywords: pridobivanje, izbira, socializacija, fluktuacija, novi zaposleni
Published in DKUM: 02.03.2022; Views: 774; Downloads: 94
Full text (1,38 MB)

Abstract: Zadovoljstvo zaposlenih je temeljnega pomena za uspeh podjetja. Podjetje, ki vlaga v zaposlene, ima lahko bolj motivirane in bolj zadovoljne zaposlene, ki se medsebojno dobro razumejo. Posledično je medoddelčno sodelovanje boljše, zaposleni so bolj zavzeti na svojih delovnih mestih, kar prispeva k temu, da dosegajo boljše rezultate. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni dejavniki in dimenzije zadovoljstva zaposlenih ter vzroki in vrste pojava fluktuacije. Dejavniki so razdeljeni na notranje in zunanje, medtem ko so dimenzije zadovoljstva zaposlenih opredeljene na možnosti napredovanja in izobraževanja, plače in nagrade, medsebojne odnose, motivacijo, delovni čas, delovne razmere in okolje, organizacijsko klimo in kulturo ter vodenje podjetja. V telekomunikacijskem podjetju X smo izvedli raziskavo, katere cilj je bil ugotoviti, kako so zaposleni zadovoljni na svojem delovnem mestu. Rezultati raziskave so pokazali, da je v povprečju zadovoljna večina zaposlenih. Iz ankete same pa je razvidno, da sistem motiviranja v podjetju ni dobro zastavljen, saj se morajo zaposleni v večini motivitrati sami. Obenem se kaže tudi to, da si zaposleni želijo več spodbude oziroma primernega sistema glede napredovanja in več izobraževanja. V prihodnosti bi zato podjetje moralo v smislu zagotavljanja večjega zadovoljstva zaposlenih investirati v izobraževanja zaposlenih, saj le-ta prispevajo k boljši produktivnosti, kakovosti dela in motiviranosti. Jereb (1987, 17) je stopnje organiziranja izobraževalne dejavnosti razdelil na raziskovanje potreb (globalne, diferencirane), načrtovanje, programiranje, organizacija (oblike, metode, pripomočki, kadri, lokacija) ter vrednotenje (notranje, zunanje). To pomeni, da bi podjetje najprej moralo pripraviti raziskavo potreb, ki jo začne z letnimi razgovori z vsemi zaposlenimi. Na podlagi raziskave lahko potem pripravi načrt ter izvajanje izobraževanja. Prav tako bi zaposlenim lahko ponudili možnosti glede napredovanja, saj trenutno ne obstaja sistem napredovanja, razen, če zaposleni sami prosijo za to. Enako kot pri raziskovanju potreb glede izobraževanja mora podjetje narediti raziskavo tudi glede napredovanja. Za začetek bi podjetje lahko začelo izvajati letne razgovore z vsakim zaposlenim, ki bi moral potekati v stilu trenutnega zadovoljstva na trenutnem delovnem mestu ter kje se vidijo v prihodnosti oziroma če si želijo zamenjati delovno mesto ali pa so na tem zadovoljni. Tako lahko podjetje dobi jasen uvid v cilje in želje zaposlenega, dobi lahko jasen odgovor, ali želi zaposleni napredovati horizontalno ali vertikalno, in temu primerno tudi uredi sistem napredovanja. V Sloveniji imamo kar nekaj primerov dobrih praks, po katerih se lahko zgledujemo. V nadaljevanju so le-te predstavljene.
Keywords: − zadovoljstvo zaposlenih, − fluktuacija, − medsebojni odnosi, − motivacija.
Published in DKUM: 07.06.2021; Views: 1397; Downloads: 98
Full text (1,01 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo v teoretičnem prikazu predstavili ključne cilje in procese pri zaposlovanju kadrov in njihovo tesno povezanost s celotno strategijo in managementom organizacije. Opisali smo planiranje, pridobivanje, izbiranje, uvajanje in motivacijo kadrov. V empiričnem delu smo proučili, kako omenjeni procesi praktično potekajo v podjetju Adriatic Slovenica zavarovalna družba d.d. Ugotavljamo, da so procesi kvalitetno zasnovani in izvedeni. Kljub temu se pri posameznih vsebinah in fazah teh procesov pojavljajo težave. Z raziskavo razmerja med prijavljenimi, izbranimi in uspešnimi kandidati za zavarovalnega zastopnika v Poslovni enoti Ljubljana smo za obdobje od leta 2005 do 2015 ugotovili sorazmerno neugodno sliko ob visoki stopnji fluktuacije kadrov. V zaključku predlagamo nekaj ukrepov za izboljšanje stanja.
Keywords: Zavarovalna dejavnost, Adriatic Slovenica zavarovalna družba d.d., zaposlovanje kadrov, selekcija kadrov, fluktuacija kadrov
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 1505; Downloads: 91
Full text (704,65 KB)

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge je opisan pojem zadovoljstva, metode merjenja zadovoljstva ter dejavniki zadovoljstva. Med dejavnike zadovoljstva štejemo komuniciranje, izobraževanje in usposabljanje, napredovanje, plače in nagrajevanje ter motivacijo zaposlenih. Opisane so tudi posledice nezadovoljstva zaposlenih, kot sta absentizem in fluktuacija. Na temo zadovoljstva je bilo narejenih že ogromno raziskav, zato so v diplomski nalogi opisani tudi primeri dobrih praks iz različnih slovenskih podjetij. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave merili zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v podjetju Albatros-pro, d. o. o. Rezultati so pokazali, da je zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v podjetju Albatros-pro, d. o. o., v povprečju zelo visoko. Nezadovoljstvo se je pokazalo na področju delovnega časa, saj je ta velikokrat daljši od osemurnega delavnika. Podjetju smo predlagali, da poskuša reorganizirati delovne procese in s tem omogočiti zaposlenim, da svoje delo opravijo znotraj osemurnega delavnika.
Keywords: - zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, - merjenje zadovoljstva, - dejavniki zadovoljstva, - absentizem in fluktuacija.
Published in DKUM: 06.10.2016; Views: 4274; Downloads: 1265
Full text (574,33 KB)