1. Odstranjevanje onesnažil (AOX in tenzidi) iz odpadne vode v kozmetični industrijiAna Mohor, 2024, undergraduate thesis Abstract: Svet se v zadnjih desetletjih spopada z močno onesnaženostjo okolja, ki je posledica prekomerne človeške dejavnosti. Industrijski obrati dnevno proizvedejo velike količine odpadne vode, ki je polna različnih kemikalij, težkih kovin in drugih strupenih snovi, ki se izlivajo v reke, jezera in morja.
V diplomski nalogi smo želeli določiti metodo oziroma zaporedje metod, ki bi učinkovito odstranile adsorbljive organske halogene (AOX-e) in tenzide iz odpadne vode. AOX-i in tenzidi so onesnažila, ki so relativno obstojna, še posebej AOXi in strupena. AOX-e in tenzide smo najprej poskusili odstraniti z metodo koagulacije/flokulacije, ki se je izkazala za zelo učinkovito pri odstranjevanju tenzidov. Ni pa se izkazala pri odstranjevanju AOX-ov, saj so vrednosti AOX-ov še vedno presegale zakonsko predpisano vrednost.
Preizkusili smo učinkovitost še dveh metod za dodatno čiščenje; adsorpcijo z aktivnim ogljem in destilacijo. Metodi smo izvedli ločeno na vzorcih izpostavljenih predhodni koagulaciji/flokulaciji. Obe metodi sta bili uspešni pri odstranjevanju tenzidov iz vode, medtem ko je za odstranjevanje AOX-ov bila uspešna le adsorpcija z aktivnim ogljem. Adsorpcija z aktivnim ogljem se je izkazala za uspešno, saj so se vrednosti AOX-ov zmanjšale pod zakonsko predpisano vrednost. Iz tega smo lahko sklepali, da bi kombinacija metod koagulacija/flokulacija in adsorpcija z aktivnim ogljem lahko bila uspešna pri odstranjevanju obeh onesnažil iz odpadne vode.
Pri destilaciji so rezultati meritev pokazali, da se je večina AOX-ov predestilirala v destilat, kar pa ni v skladu s tenzidi, ki so večinoma ostali v destilacijskem ostanku. Ugotovili smo, da bi za to metodo morali še nadalje proučiti primerne pogoje obratovanja kot je določitev temperature destilacije pri kateri bi lahko destilirali, da bi tako AOX-i kot tenzidi ostali v destilacijskem ostanku.
Keywords: AOX, tenzidi, flokulacija, adsorbcija, destilacija
Published in DKUM: 05.08.2024; Views: 113; Downloads: 29
 Full text (3,40 MB) |
2. Študija izvedljivosti obdelave odpadne vode mesne industrije s flotacijo in biološkim čiščenjem : magistrsko deloMedea Brečko, 2021, master's thesis Abstract: Mesnopredelovalna industrija spada med največje porabnike vode, zato posledično proizvede veliko odpadnih vod. Te vode so obremenjene z velikimi količinami organskih in anorganskih snovi, fekalnih snovi in bakterij. V podjetju uporabljajo za obdelavo odpadne vode mehansko čiščenje in flotacijo. Nastalo goščo vozijo v bioplinarno, obdelana voda z razmeroma visoko vsebnostjo onesnaženja pa prehaja v centralno čistilno napravo na končno čiščenje, kar predstavlja velik strošek. Cilj magistrske naloge je načrtovati učinkovitejši postopek za obdelavo odpadne vode iz obrata mesne industrije. V laboratoriju smo izvedli JAR teste s štirimi koagulanti: železovim (III) kloridom, železovim (III) sulfatom, polihidroksi aluminijevim kloridom in hitozanom. Ugotovili smo, da je najprimernejši koagulant 40 % železov (III) klorid. Z dodatnim čiščenjem odpadne vode s koagulacijo in flokulacijo še niso doseženi standardi za izpust v vodotok, se pa taksa za obremenitev vode bistveno zmanjša. Postavili smo tudi procesno shemo z dodatnim biološkim čiščenjem. Ocenili smo, da bi imela obdelana voda po biološkem čiščenju razmeroma nizko vrednost KPK (204 mg/L O2). Kljub temu bi jo bilo treba odvajati na centralno čistilno napravo, vendar bi se taksa za obremenitev vode zmanjšala še za 64 %. Uporabno je tudi nastalo blato, iz katerega se v anaerobnih procesih proizvaja bioplin. Inkrementalna ekonomska primerjava med predlaganima postopkoma je pokazala, da dražja alternativa s koagulacijo z železovim (III) kloridom in biološkim čiščenjem ni ekonomsko upravičena, saj znaša inkrementalna donosnost investicije le 5,65 %. Ekonomsko ugodnejša alternativa je koagulacija z železovim kloridom, ki znatno zniža stroške in zahteva razmeroma nizko investicijo.
Keywords: odpadne vode mesnopredelovalne industrije, flokulacija/koagulacija, železov(III) klorid, flotacija, anaerobno/aerobno čiščenje, ekonomska analiza
Published in DKUM: 07.04.2021; Views: 1070; Downloads: 78
Full text (3,82 MB) |
3. Učinkovitost filtrirne stiskalnice kot metode predčiščenja kompostne odpadne vode : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeDenisa Peršon Varga, 2019, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil prefiltrirat kompostno odpadno vodo do te mere, da bo primerna za nadaljnjo čiščenje s postopkom reverzne osmoze. Filtracijo smo izvajali s pomočjo filtrirne stiskalnice. Pri tem so predhodno izvedli koagulacijo/flokulacijo. Koagulanta, ki smo ju izbrali, sta bila Kemiclar PAC in bentonit, flokulant pa Magnafloc Izbrali smo potrebne filtrirne tkanine. Primernost tkanin smo določili s testom filtracije s posameznimi filtrirnimi tkaninami. Ugotovili smo, da je bila med vsemi tkaninami, ki smo jih imeli na voljo, primerna tkanina iz polipropilena z oznako CM388. Filtracijo smo izvedli z več različno obdelanimi vzorci kompostne odpadne vode. Izmerili smo kemijske in fizikalne parametre: motnost, električna prevodnost, sušilni ostanek, žarilni ostanek, velikost delcev in zeta potencial.. Največja dosežena učinkovitost pri znižanju motnosti kompostne odpadne vode je bila 89,2 % in 89,8 %, medtem ko je večina koloidnih in suspendiranih organskih snovi po obdelavi ostala v obdelani kompostni odpadni vodi, kar je pokazala meritev velikosti delcev. Ostali merjeni parametri se po obdelavi niso bistveno spremenili. Potrdili smo hipotezo, da je potrebna večstopenjska pred obdelava kompostne odpadne vode.
Keywords: filtrirna stiskalnica, filtrirne tkanine, kompostna odpadna voda, koagulacija, flokulacija, bentonit
Published in DKUM: 06.02.2020; Views: 1363; Downloads: 221
Full text (1,32 MB) |
4. Konstruiranje pokrova koagulacijske posode : diplomsko deloJure Verboten, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno konstruiranje pokrova koagulacijske posode. Koagulacija je fizikalno-kemijski postopek čiščenja odpadnih vod, katere namen je s hitrim mešanjem, v našem primeru mehanskim mešanjem, izločiti suspendirane delce iz vode. Med mešanjem mešalo proizvaja obremenitve, katere se prenašajo na plastičen (polietilen) pokrov posode. Obremenitve lahko privedejo k temu, da sistem začne opletati. Naša glavna naloga je bila zmanjšati opletanje reakcijske posode in izdelati program, s katerim bi lahko hitro prišli do dimenzij ojačitev, kateri ojačajo pokrov reakcijske posode. Modelirali smo parametričen 3D model, katerega smo sprotno preverjali z numeričnimi analizami, da smo dobili ugodne rešitve.
Keywords: opletanje mešala, koagulacija, flokulacija, PE – polietilen, mehansko mešanje, reakcijska posoda, prirobnica, upogibni moment, aksialni moment, sila teže, parametričen 3D model, numerične simulacije
Published in DKUM: 21.08.2019; Views: 1091; Downloads: 88
Full text (5,65 MB) |
5. Optimizacija čiščenja realne industrijske odpadne vode : diplomsko deloPrimož Vouk, 2018, undergraduate thesis Abstract: Vse ostrejši zakonodajni predpisi zahtevajo primerno in učinkovito predobdelavo in čiščenje industrijske odpadne vode. V ta namen je bila izvedena optimizacija čiščenja realne industrijske odpadne vode iz kovinsko predelovalne industrije tako, da je voda po postopku čiščenja primerna za ponovno uporabo v industrijskem procesu in ali vsaj za izpust v javno kanalizacijo.
Cilj raziskave je bil iz industrijske odpadne vode odstraniti ione težkih kovin (aluminijeve-Al3+, bakrove-Cu2+ in železove Fe3+ ione).
V raziskavi smo vzorcem industrijske odpadne vode analizirali fizikalno-kemijske parametre (temperaturo, pH vrednost, električno prevodnost, neraztopljene snovi, usedljive snovi, motnost, kemijsko potrebo po kisiku-KPK, biokemijsko potrebo po kisiku-BPK5 in koncentracijo Al3+, Cu2+ in Fe3+ ionov). Na vzorcih odpadne vode smo najprej preverili vpliv variiranja pH vrednosti, učinkovitost postopka nanofiltracije in flokulacije, ter na podlagi primerjave rezultatov pred in po čiščenju definirali optimalni postopek čiščenja.
Eksperimenti so pokazali, da s postopkom nanofiltracije pri delovnem tlaku 10 bar, tangencialnem pretoku 1,6 L/min in izbrano NF2 membrano ter s predčiščenjem (7-12 µm filter) in variiranjem pH vrednosti s 5M HCl učinkovito odstranimo do 97% ionov Al3+, Cu2+ in Fe3+.
Kot učinkovita metoda za čiščenje industrijske odpadne vode se je izkazala tudi flokulacija s flokulacijskim sredstvom CWL40 pri 160 obr/min in s 5 min končnim usedanjem. S postopkom flokulacije smo ione Al3+, Cu2+ in Fe3+ odstranil med 90-98%.
Na podlagi rezultatov znižanja vrednosti fizikalno-kemijskih parametrov pod MDK za izpust v kanalizacijo, se je kot bolj zanesljiv proces čiščenja realne industrijske odpadne vode izkazal postopek nanofiltracije, s predčiščenjem in variiranjem pH vrednosti.
Keywords: industrijska odpadna voda, nanofiltracija, variiranje pH vrednosti, flokulacija, ioni težkih kovin, aluminij, baker, železo
Published in DKUM: 13.09.2018; Views: 2502; Downloads: 223
Full text (3,31 MB) |
6. Razbarvanje odpadnih voda procesa barvanja s postopki flokulacije in koagulacijeMojca Poberžnik, Marjana Simonič, 2005, original scientific article Abstract: Odpadne barvalne kopeli po barvanju celuloznih vlaken z reaktivnimi barvili so zelo obarvane, saj vsebujejo večje količine hidroliziranih barvil. V raziskavi smo proučevali učinkovitost postopkov koagulacije in flokulacije za čiščenje odpadnih barvalnih kopeli neposredno po barvanju viskozne tkanine po postopku izčrpavanja. V raziskavo so bila vključena tri monofunkcionalna vinilsulfonska barvila, ki jih izdelovalci barvil priporočajo za t.i. kombinacije trikromi. V eksperimentalnem delu smo za preliminarne raziskave razbarvanja uporabili štiri anorganske koagulante ($FeCl_3$, $Ca(OH)_2$, $Fe_2(SO_4)_3$ in $Al_2(SO_4)_3$ · $18H_2O$) in komercialni organski flokulant, posamezno in v kombinaciji. V nadaljevanju smo se glede na začetne rezultate osredotočili na uporabo samega organskega flokulanta. Proučevali smo vpliv pH medija na učinkovitost čiščenja in optimirali količino uporabljenega flokulanta. Učinek fizikalno-kemičnega čiščenja smo ovrednotili spektrofotometrično z določanjem koncentracije barvil in nekaterih sumarnih ekoloških parametrov v odpadnih barvalnih kopelih pred čiščenjem in po njem. Rezultati raziskave so pokazali, da je z uporabo koagulanta učinek razbarvanja uporabljenih reaktivnih barvil več kot 90 odstotkov, z nadaljnjo filtracijo (0,45 μm stekleni filter) pa se učinek poveča do 99,5 odstotka.
Keywords: reaktivna vinilsulfonska barvila, postopek izčrpavanja, odpadne barvalne kopeli, koagulacija, flokulacija, organski flokulanti, anorganski koagulanti
Published in DKUM: 31.08.2017; Views: 1325; Downloads: 124
Full text (530,11 KB)
This document has many files! More... |
7. ANALIZE ČIŠČENJA INDUSTRIJSKIH ODPADNIH VOD NA INDUSTRIJSKI ČISTILNI NAPRAVIHelena Kotar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Čistilna naprava ima ta namen, da s pomočjo ustrezno implementiranih postopkov faznega ločevanja iz tehnološke odpadne vode odstrani masti in olja ter suspendirane snovi za doseganje maksimalnega učinka čiščenja po fizikalno-kemijskem postopku koagulacije, flokulacije ter precipitacije.
Namen diplomske naloge je prikazati fizikalno-kemijski postopek čiščenja industrijskih odpadnih vod uporabljen v podjetju ter opisati sodelovanje Laboratorija pri zagonu in nadaljnjem delovanju nove čistilne naprave v podjetju. Natančneje, potrebno je bilo laboratorijsko ugotoviti ali tako postavljena tehnologija čiščenja ustreza optimalnemu predčiščenju industrijskih odpadnih vod, ki nastajajo v podjetju.
Za vrednotenje kakovosti odpadne vode iz industrijskega procesa v podjetju so bili uporabljeni naslednji kazalni parametri: kontrola koagulacije in flokulacije z laboratorijskim testom simulacije čiščenja odpadne vode; primerjava KPK vrednosti (»kemijska potreba po kisiku«) in vrednosti usedljivih snovi v odpadni vodi pred in po začetku obratovanja čistilne naprave; dodatna kemijska analiza podpornega laboratorija ter pH vrednost odpadne vode na izpustu iz čistilne naprave.
Rezultati, predstavljeni v diplomski nalogi, so pokazali, da so vrednosti kazalnih parametrov v sprejemljivem vrednostnem območju; da je receptura doziranja kemikalij v proces čiščenja ustrezna, kar sledi, da se del prečiščenih vod lahko ponovno uporabi v tehnološkem procesu podjetja. Sledi zaključek, da čistilna naprava v podjetju obratuje optimalno in učinkovito.
Keywords: industrijska čistilna naprava, industrijska odpadna voda, koagulacija, flokulacija
Published in DKUM: 14.10.2016; Views: 2429; Downloads: 172
Full text (1,93 MB)
This document has many files! More... |
8. ČIŠČENJE ODPADNE VODE IZ PODJETJA NA KOROŠKEMHelena Hribernik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Podjetje opravlja storitve pranja, likanja in šivanja perila. Pri procesu pranja uporablja pitno vodo, sanitarno vodo in paro. Odpadne vode iz obratov pralnice se stekajo v zbirni jašek. Nato se preko tri-prekatnega usedalnika stekajo v reko. Odpadna voda je onesnažena in je ne smemo izpuščati v reko.
Namen diplomskega dela je čiščenje odpadne vode iz podjetja na Koroškem pred izlivom v reko. Ocenili smo kvaliteto odpadne vode iz pralnice pred čiščenjem ter želeli najti ustrezno rešitev za čiščenje odpadne vode, da ustreza zakonsko določenim zahtevam. Prav tako smo opisali delovanje obstoječega mehanskega čiščenja v pralnici ter ugotavljali učinkovitost različnih koagulantov v kombinaciji s flokulantom in/ali aktivnim ogljem vzorcev iz različnih vzorčnih mest v usedalniku. Samo s kombinacijo 60 mg/L Al2(SO4)3 • 18 H2O in 0,25 ml HYDROSAN-a, ko smo določili vrednost ɣ KPK = 115 mg/L O2, smo uspeli znižati KPK pod predpisano mejno vrednost 120 mg/L O2.
Keywords: Jar test, koagulacija, flokulacija, čiščenje odpadne vode, KPK
Published in DKUM: 29.09.2016; Views: 1257; Downloads: 120
Full text (1,68 MB) |
9. Preučevanje vsebnosti snovi v flokulirani kompostni vodiNataša Staroverški, 2016, undergraduate thesis Abstract: Kompostne vode, ki nastajajo kot stranski produkt pri kompostiranju, predstavljajo veliko nevarnost za okolje, saj vsebujejo veliko organskih in anorganskih snovi. Namen diplomske naloge je bil odstraniti čimveč organskih snovi iz kompostne vode z minimalnim dodatkom kemikalij, s postopkom koagulacije ter izmeriti razliko vsebnosti neraztopljenih in raztopljenih snovi po obdelavi. Koagulacijsko/flokulacijski sistem lahko uporabljamo kot predčiščenje pred mikro- ali ultrafiltracijo, ali pa kot kemijsko čiščenje kompostne vode. V laboratoriju smo opravili vrsto Jar-testov, s katerimi smo želeli znižati vsebnost koloidnih in suspendiranih snovi v kompostni vodi, ki v nadaljnih postopkih čiščenja najbolj mašijo membrane. Določevali smo minimalno količino flokuliranega sredstva, ki je potrebno za optimalno znižanje parametrov kompostne vode. Raziskave so pokazale, da smo v kompostni vodi največje znižanje organskih snovi dosegli s kombinacijo 10 mL Kemiclar PAC in 1 mL Magnafloca 10 v 1 L vzorca. Motnost se je znižala iz 1455 NTU na 234 NTU, absorbanca pri 254 nm pa iz 40,47 na 9,38.
Keywords: kompostne vode, koagulacija, flokulacija, čiščenje odpadnih vod
Published in DKUM: 29.09.2016; Views: 1327; Downloads: 137
Full text (1,35 MB) |
10. Projektiranje manjše naprave za pripravo vode - proces sedimentacijeStojan Razbornik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Sedimentacija z uporabo kemične koagulacije in flokulacije služi zmanjševanju povečane motnosti v surovi vodi za potrebe priprave pitne vode. V ta namen obstaja več različnih izvedb sedimentacij, ki so odvisne od suspendiranih delcev, ki se nahajajo v surovi vodi.
Namen projektiranja sedimentacije je bil določiti glede na vhodne parametre in zahteve
Ustrezno tehnično rešitev, ki bo zagotavljala optimalno sedimentacijo. Določiti velikost bazenov za Koagulacijo, Flokulacijo, Sedimentacijo z upoštevanjem zahtevane kapacitet in upoštevanjem zadrževalnih časov.
Rezultati projektiranja se morajo kazati v visoki učinkovitosti procesa, kjer je potrebno zagotoviti motnost pod 1 NTU z omejenimi obratovalnimi in vzdrževalnimi stroški.
Keywords: Sedimentacija, koagulacija, flokulacija, motnost, odvečno blato, lamelni separator, surova voda, pitna voda
Published in DKUM: 28.09.2016; Views: 1551; Downloads: 189
Full text (3,40 MB) |
