| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Identifikacija prevladujočih skeletov v protibakterijskih učinkovinah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Urška Sušec, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Protibakterijske učinkovine predstavljajo eno izmed najširše zastopanih zdravil. V drugi polovici 20. stoletja so antibiotiki doživeli razcvet, vendar pa je svet kmalu spoznal pereč problem: bakterijsko rezistenco. Hitra rast bakterijske odpornosti na antibiotike tudi dandanes zastavlja številne izzive pri odkrivanju novih vrst učinkovin, ki bi rešile to težavo. Namen tega diplomskega dela je predstaviti probleme, s katerimi se srečujemo pri razvoju novih protibakterijskih učinkovin ter prikazati možne rešitve. V diplomskem delu smo opisali terapijo bakterijskih okužb, razvoj rezistence in predstavili obstoječe razrede antibiotikov. Spoznali smo se z metodami analize struktur učinkovin in z njihovim vplivom na lastnosti same molekule. V nalogi smo analizirali skelete protibakterijskih in ostalih učinkovin, jih primerjali med sabo, predstavili najpogosteje zastopane skelete in jih umestili v kemijski prostor. Rezultati so pokazali, da se strukture skeletov in sam kemijski prostor dveh preučevanih skupin zdravil razlikujeta. Analizo smo razširili še na Gram-pozitivne in Gram-negativne organizme, ter tudi v tem primeru našli razlike v strukturi in porazdelitvi skeletov po kemijskem prostoru.
Keywords: protibakterijske učinkovine, antibiotiki, molekulski skeleti, kemijski prostor, fizikalno-kemijske lastnosti spojin
Published in DKUM: 04.05.2022; Views: 152; Downloads: 18
.pdf Full text (8,26 MB)

2.
Geometrijsko-aritmetični indeksi
Julija Šošter, 2020, master's thesis

Abstract: Geometrijsko-aritmetični indeksi so posebna vrsta topoloških deskriptorjev, ki jih lahko povežemo s kemijsko teorijo grafov. Ti indeksi lahko dajo izredno dobre korelacije z določenimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi določene vrste molekul kot tudi z drugimi topološkimi indeksi. Znotraj magistrskega dela so obravnavani štirje geometrijsko-aritmetični indeksi, to so prvi, drugi, tretji in peti geometrijsko-aritmetični indeks. V prvem delu predstavimo osnove teorije grafov, ki se navezujejo na te indekse, predstavimo vse štiri geometrijsko-aritmetične indekse in obravnavane fizikalno-kemijske lastnosti. Osrednji del magistrske naloge predstavljajo izračuni vseh štirih geometrijsko-aritmetičnih indeksov in korelacije le-teh s fizikalno-kemijskimi lastnostmi strukturnih izomerov oktana. Poleg tega bodo predstavljene korelacije z nekaterimi topološkimi indeksi in korelacije med obravnavanimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi. Končna ugotovitev kaže na to, da obstaja nekaj zelo dobrih korelacij med posameznimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi in fizikalno-kemijskimi lastnostmi izomerov oktana. Prav tako pa dajejo dobre rezultate tudi korelacije med nekaterimi topološkimi indeksi in geometrijsko-aritmetičnimi indeksi ter korelacije med samimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi.
Keywords: geometrijsko-aritmetični indeksi, fizikalno-kemijske lastnosti, izomeri oktana, topološki indeksi, korelacije.
Published in DKUM: 01.04.2021; Views: 422; Downloads: 33
.pdf Full text (949,25 KB)

3.
Vpliv različnih vrst pletiv na velikost ženskih spodnjih hlačk
Anna Maria Novinić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Spodnje hlačke morajo zagotavljati prijetno počutje, lahkotnost in popolno prileganje prek vsega dneva. Diplomsko delo se osredotoča na ženske spodnje hlačke klasičnega kroja, ki so običajno izdelane iz elastičnih pletiv. Cilj diplomskega dela je bil preučiti vpliv različnih vrst pletiv na velikost izdelanih spodnjih hlačk. Raziskane so bile osnovne lastnosti pletiv in fizikalno-mehanske lastnosti pletiv z merilnim sistemom FAST. Testna oseba je ocenila prileganje izdelanih hlačk ter njihovo udobnost pri nošenju. Rezultati raziskave so pokazali, da spodnje hlačke iz pletiva brez dodanega elastana niso primerne za nošenje, medtem ko so velikost spodnjih hlačk ter njihovo prileganje telesu in udobje pri nošenju odvisni od fizikalno-mehanskih lastnosti pletiv.
Keywords: spodnje hlacke, konstruiranje kroja, pletivo, fizikalno-mehanske lastnosti
Published in DKUM: 27.09.2016; Views: 1282; Downloads: 86
.pdf Full text (1,30 MB)

4.
Primerjava realnega in virtualnega oblačila
Metka Zadravec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Izdelava in proizvodnja oblačil je zahteven postopek, za katerega se porabi veliko časa in denarja. Dandanes ponujajo virtualne tehnologije možno rešitev tega problema s hitrejšo in ugodnejšo možnostjo simuliranja virtualnih oblačil. Virtualno konstruiranje in prototipiranje oblačil ponuja oblikovalcu možnost oblačila preizkušati na virtualnem telesu. Programski paket OptiTex je eden od programov za tovrstno delo.
Keywords: Oblačila, fizikalno mehanske lastnosti tekstilij, virtualno prototipiranje oblačil, lastnosti simulacij
Published in DKUM: 15.10.2014; Views: 1747; Downloads: 99
.pdf Full text (1,89 MB)

5.
ŠTUDIJ IN PRESKUŠANJE LASTNOSTI VAROV VISOKO ZMOGLJIVIH TEKSTILIJ ZA ŠOTORE IN PONJAVE
Denis Topolinjak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom »Študij in preskušanje lastnosti varov visokozmogljivih tekstilij za šotore in ponjave« je bil namen analizirati mehanske lastnosti različnih kompozitnih materialov za izdelavo šotorov in predvsem analizirati in optimirati izdelavo varov, ki spajajo posamezne dele izdelanega šotora. Ob uporabi visokofrekvenčnega varjenja (HF) tekstilnih kompozitnih materialov (PES/PVC) smo spreminjali parametre varjenja: širino vara ter moč varjenja. S pomočjo ustreznih standardov smo preskušali mehanske lastnosti vzorcev kompozitnih materialov, varjenih pri različnih pogojih, z namenom določiti optimalne karakteristike varjenja, ki omogočajo najboljše mehanske lastnosti varov na različnih kompozitnih materialih.
Keywords: tekstilni kompozitni materiali, vlakna poliester, visokofrekvenčno varjenje, fizikalno mehanske lastnosti
Published in DKUM: 14.03.2011; Views: 2391; Downloads: 268
.pdf Full text (2,84 MB)

6.
VISOKOTLAČNA MIKRONIZACIJA SISTEMOV VIŠJE VISKOZNOSTI
Zoran Mandžuka, 2010, dissertation

Abstract: Namen raziskave je določiti vpliv obratovalnih parametrov PGSSTM mikronizacije na fizikalno-kemijske lastnosti praškastih delcev modelnih substanc estrov maščobnih kislin (monostearat in tristearat) in praškastih lakov. Uspešna izvedba PGSSTM mikronizacije temelji na poznavanju faznih ravnotežij. Določili smo potek talilnih krivulj (S — L faznih prehodov) v p,T diagramu za sistema monostearat/CO2 in tristearat/CO2. Pod tlakom CO2 se obema substancama zniža tališče oziroma ima S — L krivulja temperaturni minimum v p,T diagramu. Znižanje tališča ob prisotnosti plina, ki je posledica raztapljanja plina v substanci, je izrazitejše za sistem tristearat/CO2. Pri tlaku 500 bar smo opazili tudi fazno inverzijo za sistem tristearat/CO2, ki je nastopila zaradi spremembe gostote faz pod vplivom visokega tlaka. Prav tako smo za oba sistema določili ravnotežne sestave L — G faz s statično analitično metodo v tlačnem območju od 0 bar do 450 bar in pri temperaturah 70 °C in 90 °C. Topnosti CO2 v maščobi so visoke, in sicer do 85 mol.% za monostearat (400 bar in 70 °C) ter do 96 mol.% za tristearat (400 bar in 70 °C). Topnosti maščob v CO2 so nizke, do 1 mol.% v obeh primerih. Na osnovi pridobljenih podatkov o tališču in topnosti smo izvedli šaržne mikronizacije v območju tlakov med 60 in 215 bar pri 64, 70 in 80 °C za monostearat in pri 54, 60 in 70 °C za tristearat. Mikronizirane vzorce smo analizirali glede na stopnjo kristaliničnosti in kristalno obliko, na velikost in morfologijo delcev po mikronizaciji in po 3 mesecih skladiščenja pri 20 °C za monostearat in pri 5 in 20 °C za tristearat. Na osnovi DSC termogramov smo ugotovili zmanjšano stopnjo kristaliničnosti, 20 — 40 % pri različnih obratovalnih pogojih glede na izhodiščno substanco. Po 3 mesecih se je kristaliničnost mikroniziranih delcev povečala in v primeru tristearata dosegla tudi kristaliničnost izhodiščnega vzorca. Po procesiranju so delci ohranili kristalno obliko. Monostearat, ki je bil hranjen 3 mesece pri 20 °C, še vedno ohrani najstabilnejšo β obliko, medtem ko se pri tristearatu pod istimi pogoji pojavi transformacija iz β' v β obliko. Povprečna velikost delcev, izmerjena z granulometrično lasersko metodo po mikronizaciji, se zmanjša na 7 — 40 µm glede na obratovalne pogoje. S časom delci aglomerirajo. SEM analiza je pokazala, da delci po mikronizaciji postanejo porozni in nepravilnih oblik. Rekristalizacija delcev s časom je očitnejša za vzorce tristearata, skladiščenih pri 20 °C, kjer se na površini pojavijo igličasti kristali. Zaradi očitnejših sprememb s časom zgoraj omenjenih fizikalno-kemijskih lastnosti smo mikronizirane delce tristearata hranili tudi pri 5 °C. Rezultat je pokazal upočasnitev rekristalizacije in aglomeracije, ohranitev srednje stabilne β' kristalne oblike ter spremembo površine delcev le zaradi nižje temperature. Razvoj novega procesa pridobivanja praškastih lakov je obsegal eksperimente visokotlačne mikronizacije po PGSSTM postopku. Izvedli smo šaržne in kontinuirne mikronizacije posamičnih komponent zmesi, kontinuirne mikronizacije zmesi brez polnil in pigmentov in nato še mikronizacije zmesi s polnili in pigmenti. Pri mikronizacijah zmesi brez pigmentov in polnil smo opazovali vpliv procesnih parametrov, in sicer koncentracijo suspenzije (2, 4, 6 % w/v), tlak CO2 (110 — 160 bar) in tip šobe (premer in kot pršenja), na velikostno porazdelitev delcev proizvedenega prahu. Na osnovi rezultatov aplikacije premazov smo dodatno izvedli mikronizacije pri različnih temperaturah (120 — 160 °C). Posamezne vzorce smo analizirali na elektronskem mikroskopu (prerez delcev z ionsko puško) ter izvedli termično analizo (Mettler Toledo). Pri mikronizacijah s pigmenti in polnili je delo obsegalo načrtovanje postopka visokotlačne mikronizacije in pripravo procesne sheme, mikronizacijo zmesi s pigmenti na osnovi danih receptur iz osnovnih surovin, pripravo dodatne recepture s povečano količino odplinjevalca, dodatek končnemu vzorcu snovi zaradi
Keywords: superkritični CO2, S – L fazni prehodi, ravnotežne topnosti, difuzijski koeficient, PGSSTM, fizikalno-kemijske lastnosti, gliceridi, praškasti premazi
Published in DKUM: 03.05.2010; Views: 3811; Downloads: 247
.pdf Full text (9,34 MB)

7.
8.
Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica