1. Primerjava lastnosti konvencionalnih in recikliranih poliestrnih vlaken : diplomsko deloSonja Ribič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Recikliranje je ključnega pomena za učinkovito ravnanje s plastiko ob koncu življenjske dobe. Eden od prvih zelo uspešnih pristopov v tej smeri je bilo recikliranje polietilen tereftalata (PET), iz katerega so po večini izdelana tekstilna vlakna in plastenke. Vendar pa sam proces recikliranja, ponovnega taljenja in ekstruzije polimera zaradi termo mehanskih vplivov med taljenjem in hidrolitske razgradnje med procesi ekstruzije, vpliva na strukturne spremembe polimera na molekulskem in nadmolekulskem nivoju, kar vodi do poslabšanja mehanskih in kemičnih lastnosti izdelkov iz recikliranega polietilen tereftalata (rPET).
Namen diplomske naloge je bil ugotoviti razlike v ključnih kemičnih in fizikalnih lastnostih med konvencionalnimi (PET) in recikliranimi (rPET) vlakni iz polietilen tereftalata. V ta namen so bile izvedene mikroskopske analize in merjenje debeline vlaken, določanje finosti in pretržne sile in raztezka, določanje navzemanja vlage pri konvencionalnih klimatskih pogojih in navzemanja in zadrževanja vode, IR spektroskopija ter termične analize (TGA in DSC). Na osnovi rezultatov je bilo ugotovljeno, da so ob enaki kemični sestavi imela rPET vlakna višji titer, višji pretržni raztezek, večjo sposobnost navzemanja vlage, a so po centrifugiranju zadržala manj vode kot konvencionalna PET vlakna. Večina teh lastnosti najverjetneje izhaja iz razlik v nadmolekulski strukturi, saj so imela rPET vlakna za okrog 27 % nižjo stopnjo kristalinosti v primerjavi s konvencionalnim PET vzorcem.
Keywords: vlakna, polietilen tereftalat, PET, reciklirana polietilen tereftalatna vlakna, kemične in fizikalne lastnosti vlaken
Published in DKUM: 21.09.2021; Views: 1090; Downloads: 85
 Full text (2,50 MB) |
2. Mehansko-fizikalne lastnosti konopljinega betona : diplomsko deloGal Slemenšek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Raziskovalna dejavnost v gradbeništvu je v zadnjem času osredotočena tudi na materiale, s katerimi želi pri gradnji vplivati na zmanjšanje onesnaženosti narave in okolja. Takšen material je konopljin beton, ki predstavlja učinkovito in okolju prijazno gradnjo tudi zaradi ničelnega ogljičnega odtisa. Namen diplomskega dela je s pregledom strokovne in znanstvene literature, ki je bila objavljena od leta 2009 do 2020, ugotoviti, ali je konopljin beton primeren gradbeni material za enostavne stanovanjske hiše in zahtevnejše objekte. Raziskave so pokazale, da ima konopljin beton majhne mehanske trdnosti, ki pa jih lahko najbolj izboljšamo s povečanjem gostote in deleža veziv (cementa in pucolanov). Takšen beton je potem primeren tudi za gradnjo večjih objektov. Raziskave so tudi potrdile, da ima konopljin beton odlične toplotne in akustične lastnosti, je paropropusten, ognjevaren in zrakotesen, zaradi česar nudi bivanjsko ugodje in zmanjšuje stroške ogrevanja. Ker so na tržišču že dostopni prefabricirani konopljini zidaki, ki še poenostavijo gradnjo s tem materialom, lahko pričakujemo njegovo hitrejšo uveljavitev.
Keywords: industrijska konoplja, gradnja, konopljin beton, mehanske lastnosti konopljinega betona, fizikalne lastnosti konopljinega betona
Published in DKUM: 20.07.2021; Views: 2223; Downloads: 123
Full text (1,82 MB) |
3. Vpliv aditivov za samougasljivost na lastnosti poliuretanskih penAmanda Ferlež, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko poslabšanja fizikalnih lastnosti mehke poliuretanske pene ob dodatku aditivov za samougasljivost. Kvalitetna poliuretanska pena je v današnjem svetu zelo pomembna, saj se nahaja v vsakem stanovanju v obliki ležišč, sedežnih garnitur, ipd. Naše delo je obsegalo izdelavo eterske in esterske poliuretanske pene nizke gostote po laboratorijskem postopku. Obema tipoma pene smo dodajali različne aditive za samougasljivost v različnih količinah in spremljali njihov vpliv na fizikalne lastnosti končnega izdelka. Na eterski peni smo testirali devet, na esterski pa osem komercialno dostopnih aditivov za samougasljivost.
Od vseh testiranih aditivov se je najbolje izkazal reaktivni aditiv za samougasljivost na bazi fosforja 2 (rADSP 2) in reaktivni aditiv za samougasljivost na bazi fosforja 3 (rADSP 3). Oba dajeta zelo obetavne rezultate tako pri eterskih penah, kot pri esterskih, kar ne moremo trditi za ostale testirane aditive. Da smo dobili samougasljivo peno smo v primeru eterskih pen potrebovali 3 g rADSP 2 na 100 g poliolne komponente in 5 g rADSP 3 na 100 g poliolne komponente, v primeru esterskih pen pa 3 g rADSP 2 na 100 g poliolne komponente in 6 g rADSP 3 na 100 g poliolne komponente. Zaradi dobrih rezultatov se bosta prenesla iz laboratorijskih testiranj v proizvodni del procesa izdelave mehke poliuretanske pene.
Keywords: mehka poliuretanska pena, aditivi za samougasljivost, fizikalne lastnosti, vpliv aditivov
Published in DKUM: 27.02.2019; Views: 1268; Downloads: 129
Full text (2,00 MB) |
4. Napoved obnašanja tkanin kot vhodna informacija za proces izdelave oblačilDaniela Zavec Pavlinič, Jelka Geršak, 2001, original scientific article Abstract: Paleta raznovrstnih tkanin, ki se vsak dan pojavljajo v procesu izdelave oblačilno industrijo velik izziv, saj se nenehno sooča s težavami, ki zadevajo raznovrstnost uporabljenih tkanin. Le-te se zaradi učinkujočih obremenitev med procesi izdelave različno obnašajo. Tako je za razumevanje in boljše informiranje o predelovalnih lastnostih tkanin za oblačilno industrijo nepogrešljivo poznavanje njihovih mehanskih in fizikalnih lastnosti. Za razumevanje povezanosti omenjenih dejavnikov je v prispevku predstavljena baza znanja za napovedovanje obnašanja tkanin med procesi izdelave oblačil kot pomembna inženirska informacija tako za oblačilno industrijo, ki želi izdelovati visokokakovostna oblačila hitro in poceni, kot tudi za tekstilno industrijo, ki bo morala pristopiti k inženirskemu načrtovanju želenih lastnosti tkanin. Oblikovana baza znanja, zasnovana na realno dobljenih podatkih obsežne raziskave in študije obnašanja tkanin med procesi izdelave v neposredni proizvodnji, je izhodišče za inženirsko načrtovanje procesov izdelave oblačil.
Keywords: konfekcija, izdelava oblačil, tkanine, mehanske lastnosti, fizikalne lastnosti, napoved obnašanja, baza znanja
Published in DKUM: 31.08.2017; Views: 1279; Downloads: 172
Full text (1,45 MB)
This document has many files! More... |
5. Model simulacije obremenitev in deformacij tkanin pri polaganjuRozalija Blekač, Jelka Geršak, Ivan Gubenšek, 2003, original scientific article Abstract: Med procesom polaganja materiala z avtomatskim polagalnim strojem deluje na tkanino določena vlečna sila, ki je odvisna od načina odvijanja tkanine s tekstilnega navitka in vodenja preko vodilno-napenjalnih valjev polagalnega stroja do področja polaganja. Pri tem delujejo na gibajoči del tkanine natezne, tlačne in torne sile, ki povzročijo v tkanini večje all manjše natezne deformacije. Natezne obremenitve so pogojene z uporabljeno strojno opremo in parametri polaganja ter mehanskimi in fizikalnimi lastnostmi in reološkimi parametri tkanine. Nastala deformacija je odvisna od velikosti delujočih obremenitev in upora tkanine proti vlečni sili, ki učinkuje na gibajoči del tkanine pri polaganju. Ker gre za kompleksno problematiko nateznih obremenitev, ki učinkujejo na gibajoči del tkanine, na eni strani in za zahtevne relaksacijske pojave v tkanini po polaganju v krojno plast, je v prispevku podana analiza nateznih obremenitev tkanine med polaganjem in predstavljen predlog modela za simulacijo obremenitve in deformacije tkanine pri polaganju. V ta namen je izvedena študija tehnološko pogojenih nateznih obremenitev tkanine med procesom polaganja, ki so posledica na gibajoči del tkanine delujočih vlečnih, tornih in tlačnih sil pri polaganju, ter odnosa med obremenitvijo in deformacijo. Na podlagi opredeljenega odnosa med obremenitvijo in deformacijo je predlog modela za simulacijo obremenitve in deformacije tkanine pri polaganju zasnovan na metodi končnih elementov.
Keywords: tkanina, mehanske lastnosti, fizikalne lastnosti, vlečna sila, natezna obremenitev, deformacije
Published in DKUM: 31.08.2017; Views: 1610; Downloads: 90
Full text (397,59 KB)
This document has many files! More... |
6. SENZORIČNA OCENA KRUHA IZ RŽI (Secale cereale L.), NAVADNE PŠENICE (Triticum aestivum L.) IN SORŽICE (MEŠANICA PŠENICE IN RŽI)Urška Hojnik, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu smo vrednotili fizikalne in senzorične lastnosti kruhov iz ržene, pšenične in soržične moke. V poskusu so bile uporabljene štiri sorte pšenice ('Edison', Justus', 'Pegasus' in 'Soissons') ter sorta ozimne rži 'Walet'. Po peki smo pri vseh treh vrstah kruha izmerili volumen, specifični volumen in izgubo mase pri peki. Senzorično ocenjevanje smo izvedli s pomočjo pet-stopenjske hedonske lestvice in senzoričnega trikotnika. Rezultati so pokazali, da ima vrsta kruha in sorta pšenice, uporabljene v pšenični in soržični moki, statistično značilen vpliv na vse preučevane fizikalne lastnosti kruha. V povprečju imajo vzorci pšeničnega kruha večji volumen (1.722 cm3), specifični volumen (2,16 mL g-1) in večje izgube pri peki (18,8 %) v primerjavi z vzorci soržičnega kruha (1.530 cm3, 1,72 mL g-1 in 14,0 %). Analiza rezultatov v okviru sorte pšenice opravljenega hedonskega senzoričnega ocenjevanja kaže, da vrsta kruha vpliva na oceno barve skorje ('Edison'), oceno poroznosti sredice ('Pegasus'), mehkost kruha (vse sorte), okus ('Justus', 'Soisson') ter na oceno skupnega vtisa ('Soisson'). Rezultati senzoričnega trikotnika kažejo, da so vzorci kruha iz ržene in soržične moke dovolj različni in jih preizkuševalci razlikujejo, senzorične lastnosti kruha iz pšenične in soržične moke pa so podobne in jih v primeru sort 'Edison' in 'Pegasus' ni moč razlikovati.
Keywords: kruh, soržica, fizikalne lastnosti kruha, senzorične lastnosti kruha
Published in DKUM: 22.07.2016; Views: 2962; Downloads: 238
Full text (812,11 KB) |
7. Vpliv morfoloških značilnosti poroznih polimetilmetakrilatov na fizikalne lastnostiNika Krampl, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo se osredotočili na vpliv morfoloških značilnosti poroznih polimetilmetakrilatov na njihove fizikalne lastnosti. Polimerni monoliti so bili pripravljeni s polimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze, polimerizacijo v masi in sonokemično.
Polimerizacijo v masi dobimo tako, da v čaši zmešamo zamreževalo, monomer in porogen ter na koncu dodamo še radikalski iniciator, ki je bil α,α'-azoizobutironitril. Uporabljena monomera sta bila glicidil metakrilat in metil metakrilat, kot zamreževalo pa smo uporabili etilenglikol dimetakrilat. Potrebno je bilo poiskati primeren porogen; najustreznejša sta bila cikloheksanol in izopropanol. Polimerizacija je potekla v kalupu pri temperaturi 55 °C. Pri polimerizaciji kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze smo polimerizirali emulzijo, ki je vsebovala monomere, iniciator in surfaktant. Uporabljena monomera in zamreževalo so bili enaki kot pri polimerizaciji v masi. Uporabljeni surfaktant je bil PEL 121. Kot radikalski iniciator smo uporabili kombinacijo kalijevega persulfata in N,N,N',N'-tetrametil-etan-1,2-diamina. Polimerizirali smo v kalupu pri temperaturi 40 °C. Pri sonokemiji je bil postopek sestavljen iz priprave HIP emulzije, katero smo ultrasonificirali in jo nato polimerizirali v kalupu pri temperaturi 45 °C.
Tako pripravljene polimerne monolite je bilo potrebno očistiti v primernem topilu. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo preverili njihove strukture. Z infrardečo spektroskopijo smo potrdili njihovo kemijsko strukturo. Njihovo specifično površino smo določili z adsorpcijsko/desorpcijsko porozimetrijo (BET metodo). Nato smo jih poslali še na testiranje fizikalnih lastnosti, kjer smo testirali stisljivost in nateznost.
Opazili smo, da se je struktura spreminjala, tako smo dobili največje dimenzije por polimernih monolitov pri polimerizaciji kontinuirne faze HIP emulzije, sledila je polimerizacija v masi in nazadnje priprava polimernih monolitov z uporabo ultrazvoka. Spreminjala se je tudi specifična površina. Največja je bila pri monolitu poliHIPE, najmanjša pa pri monolitu pripravljenem s polimerizacijo v masi. Prav tako so se spreminjale tudi fizikalne lastnosti polimernih materialov, kar je posledica spreminjanja strukture (velikosti in porazdelitve por).
Keywords: polimeri, poliHIPE, miniemulzija, velikost por, monoliti, polimerizacija v masi, metil metakrilat, fizikalne lastnosti
Published in DKUM: 29.10.2015; Views: 2743; Downloads: 176
Full text (6,96 MB) |
8. ZNAČILNOSTI VRTNIH PRSTI NA OBMOČJU MESTNE OBČINE CELJEKatja Ožek, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti vrtnih prsti na izbranih lokacijah v Celjski kotlini. Za analizo prsti smo določili deset različnih lokacij in odvzeli dva vzorca prsti na vsaki lokaciji iz različnih globin. Empirični del naloge zajema terensko delo, kjer smo vzorcem določili prekoreninjenost in vlažnost ter laboratorijsko delo, kjer smo odvzetim vzorcem določili fizikalne in kemijske lastnosti. Vse lastnosti prsti so prikazane grafično in tabelno ter interpretirane. V lastnostih vrtnih prsti se kažejo antropogene spremembe v prsti.
Keywords: vrtne prsti, fizikalne in kemijske lastnosti, ekosostemski pomen prsti
Published in DKUM: 12.06.2014; Views: 2344; Downloads: 378
Full text (1,69 MB) |
9. FIZIKALNO MEHANSKE LASTNOSTI ELEKTROFILTRSKEGA PEPELATjaša Gmajner, 2013, undergraduate thesis Abstract: V prvem delu diplomske naloge je na kratko prikazana problematika elektrofiltrskega pepela (EFP) z ekološkega vidika ter možnosti njegove nadaljnje uporabe v gradbeništvu. V drugem delu smo določili fizikalne lastnosti dveh tipov EFP. Prvi EFP ostane pri izgorevanju rjavega premoga, in drugi,drugi pa pri izgorevanju lignita. Na obeh tipih EFP smo izdelali standardne laboratorijske preiskave kot so določitev gostote, finosti, prostorninske obstojnosti. Določili smo tudi začetek in konec vezanja obeh EFP, kar smo storili tudi na vzorcih, kjer je EFP delno nadomestil cement. Na standardnih vzorcih, kjer je EFP delni nadomestek cementa, smo določili tlačne in upogibne trdnosti.
Potrdili smo tezo, da vrsta EFP vpliva na začetek in konec vezanja. Pri delnem nadomestku EFP s cementom pa je čas vezanja odvisen predvsem od lastnosti cementa. Prav tako je prikazan časovni razvoj tlačne in upogibne trdnosti na vzorcih izvedenih po standardu, kjer smo cement delno nadomestili z EFP.
Keywords: elektrofiltrski pepel, cement, mehanske lastnosti, fizikalne lastnosti
Published in DKUM: 06.09.2013; Views: 4539; Downloads: 699
Full text (6,27 MB) |
10. |
