| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OSEBNI STEČAJ
Tjaša Antolinc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi vse večje gospodarske krize, poslovnega neuspeha ali drugih vzrokov, se prezadolženost posameznikov opazno veča. Marsikdo v svojem življenju zabrede v velike finančne težave, katere je do leta 2008 reševal po svojih najboljših močeh. Za reševanje tovrstnih problemov je s 1. oktobrom 2008 v uvedbo stopil postopek osebnega stečaja. Tudi v Sloveniji je ta tema postala socialno družbeni problem, ki ga želijo z uvedba novega Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja vsaj delno odpraviti. Nov zakon namreč vključuje postopek osebnega stečaja in stečaja zapuščine. Namen osebnega stečaja je poplačilo upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika. S tem se preprečuje nadaljnje zadolževanje prezadolžene osebe in tudi povzročanje dodatnih dolgov. Postopek osebnega stečaja že nekaj časa poznajo moderne insolvenčne ureditve, v Nemčiji, Avstriji, ZDA in Franciji, kot tudi uredba Evropske unije. S sprejetjem tega zakona v slovenskem prostoru se dokončuje usklajevanje slovenskega prava s pravom Evropske skupnosti.
Keywords: insolventnost, osebni stečaj, fizične osebe, odpust dolga, stečajni dolžnik, upnik.
Published: 21.09.2010; Views: 3426; Downloads: 1141
.pdf Full text (475,57 KB)

2.
DAVČNE OLAJŠAVE ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Uroš Resnik, 2011, final seminar paper

Abstract: V svojem delu sem raziskal in podrobneje predstavil s kakšnimi davčnimi olajšavami se srečujejo pravne in fizične osebe v Sloveniji. Davčne olajšave so izrednega pomena. Za fizične in pravne osebe pomenijo znižanje davčnih obveznosti, kar je njihova temeljna pravica, za državo pa le te predstavljajo ustroj za doseganje političnih, gospodarskih, ekonomskih, kot seveda tudi socialnih ciljev. V svojem diplomskem delu sem dal poseben poudarek na davčno zakonodajo in davčne olajšave pravnih oseb. Olajšave zmanjšujejo davek na dobiček podjetja in s tem ugodno vplivajo na finančno uspešnost podjetja. S tem podjetje doseže boljšo plačilno sposobnost, kot tudi poslovno uspešnost. Davčna politika se v podjetjih vedno bolj uvaja, saj je le ta izrednega pomena. V četrtem poglavju sem naredil primerjavo davčnih olajšav za pravne osebe med Slovenijo in Portugalsko. V petem poglavju sem za konec priložil tudi praktični primer za fizične in pravne osebe, vzorca pravilno izpolnjenega obrazca za dohodnino in vanj vključene nekatere davčne olajšave.
Keywords: Davčna olajšava, davčne obveznosti, davčni zavezanec, dohodnina, dohodek, davčno obdobje, delodajalec, fizične osebe, obračun davka, obračun plače, pravne osebe, vzdrževan družinski član, vzdrževan otrok, zakon, zaposlenec.
Published: 23.11.2011; Views: 3084; Downloads: 463
.pdf Full text (6,02 MB)

3.
ELEKTRONSKE PRODAJNE POTI V BANKI SPARKASSE
Helena Šešerko, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Elektronske prodajne poti v bankah sodijo med sodobne načine uporabe bančnih storitev in so širši javnosti bolj znane kot elektronsko bančništvo. Elektronsko bančništvo je bančna storitev, ki omogoča enostavnejše bančno poslovanje kjerkoli in kadarkoli brez nepotrebnih obiskov bančnih poslovalnic. Večina ljudi še vedno zmotno misli, da elektronsko bančništvo pomeni bančno poslovanje preko spleta, vendar ima veliko širši pomen. Elektronsko bančništvo je v bistvu skupen naziv za bančno poslovanje s pomočjo elektronskih naprav kot so mobilni telefon, klasičen telefon, računalnik oziroma internet itd. Banke svojim komitentom ponujajo tako elektronski način poslovanja kot tudi klasičen način poslovanja preko bančnih okenc in vsak se sam odloči kaj mu je ljubše. Starejši uporabniki še vedno večino bančnih storitev opravljajo na klasičen način pri bančnem okencu. Srednja in mlajša generacija pa se vedno bolj poslužuje elektronskega načina poslovanja. V Sloveniji se je v zadnjih letih v sklopu elektronskega bančništva najbolj razvilo in uveljavilo internetno oziroma spletno bančništvo. Vedno več komitentov bank uporablja mobilno bančništvo, ki v Sloveniji še ni tako zelo priljubljeno kot v državah zahodne Evrope. S pojavom pametnih mobilnih telefonov lahko komitent s pomočjo mobilnega telefona dostopa do spleta in tako koristi storitve spletnega bančništva, le da namesto osebnega računalnika uporablja mobilni telefon. Telefonsko bančništvo, ki ga banke ponujajo v dveh oblikah je tudi zelo priljubljeno. Prva je telefonsko bančništvo preko telefonskega odzivnika, druga pa preko telefonskega operaterja oziroma telefonskega centra.
Keywords: Elektronsko bančništvo, Spletno oziroma internetno bančništvo, Mobilno bančništvo, Telefonsko bančništvo, PIN-osebno geslo, TAN-podpisna koda ki nadomešča lastnoročni podpis, Net.Stik elektronsko bančništvo za fizične osebe, Net.Stik Pro elektronsko bančništvo za pravne osebe, Tel.Stik telefonsko bančništvo
Published: 29.05.2012; Views: 1395; Downloads: 106
.pdf Full text (1,28 MB)

4.
DAVEK OD DOHODKA FIZIČNIH OSEB V SLOVENIJI IN AVSTRIJI
Barbara Ugeršek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Financiranje državne porabe je nujno ter ogromno pripomore k normalnemu in stabilnemu delovanju določene države. Zaradi same narave davčnega sistema ter davkov, ki večinoma predstavljajo dotok javno-finančnih prihodkov ter enostranski odvzem dohodka, so bolj ali manj nepriljubljeni in nezaželeni. Tudi slovenski davčni sistem funkcionira po zgoraj omenjenem principu. Avstrija ja davek od dohodka prevzela po nemškem zakonu. Pred davčno reformo je Republika Avstrija poznala pet davčnih razredov, po spremembi pa je pet davčnih razredov zmanjšala na štiri davčne razrede. Kot smo ugotovili sta oba davčna sistema zasnovana po načelu svetovnega dohodka, kar pomeni, da so upoštevani vsi dohodki, doseženi v tujini kot doma. Problematiko dvojne obdavčitve pa ureja Sporazum o izogibanju dvojne obdavčitve oziroma Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, ki sta ga Avstrija in Slovenija sklenile 1. Oktobra, leta 1997, s podpisom Protokola v Ljubljani, ki je bil spremenjen 26. septembra 2006.
Keywords: Dohodnina, davčni sistem, fizične osebe, pravne osebe, davčna olajšava, Avstrija, Slovenija.
Published: 28.10.2013; Views: 2065; Downloads: 174
.pdf Full text (710,29 KB)

5.
PRAVNI POLOŽAJ DELAVCA V PRIMERU SMRTI DELODAJALCA - FIZIČNE OSEBE
Marina Vučićević, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava pravni položaj delavca v primeru smrti delodajalca – fizične osebe. Gre za kompleksen problem, kateri zahteva poznavanje več pravnih področij. Predvsem je potrebno upoštevati delovno pravo, dedno pravo in statusno pravo. Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec. Delavec je zmeraj fizična oseba in že obligacijski zakonik določa, da v primeru smrti ene od strank pogodbeno razmerje zaradi lastnosti ˝intuitu personae˝ preneha. Za razliko od delavca pa je delodajalec lahko fizična ali pravna oseba. Uvodoma je treba opredeliti in poznati lastnosti delodajalca, ki je fizična oseba. Samostojnega podjetnika opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah v splošnem delu, prav tako pa v delu, ki je namenjen podjetniku. Pravni položaj drugih svobodnih poklicev, ki jih lahko opravljajo fizične osebe, pa urejajo posebni zakoni. Zaradi smrti delodajalca pridejo v poštev določbe dednega prava iz Zakona o dedovanju. V trenutku zapustnikove (delodajalčeve) smrti pride do dedovanja. Deduje se lahko na dva načina. Če je zapustnik zapustil oporoko, se spoštuje njegova volja. Če oporoke ni, ali če oporočno določeni dediči ne želijo dedovati, pride do zakonitega dedovanja. Določbe dednega prava so v primerjavi s statusnimi določbami lex generalis. Za pravni položaj delavca je pomemben Zakon o delovnih razmerjih. Nadaljevanje podjetja in ohranitev delavčevih pogodb o zaposlitvi je odvisna od tega, kakšno dejavnost je zapustnik opravljal. Lahko pride do dveh situacij. Prva situacija je ta, da je delodajalec opravljal takšno dejavnost, zaradi katere dediči ne morejo nadaljevati podjetja, ali pa iz različnih razlogov tega ne želijo. Zaradi tega se delovna razmerja in pogodbe o zaposlitvi delavcev ne ohranijo. V tem primeru so pravice delavcev okrnjene, saj jim ne pripada pravica do odpravnine, pravica do odpovednega roka in s tem povezane druge pravice. Pridobijo lahko le pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Druga situacija je takšna, da dediči lahko in želijo nadaljevati zapustnikovo podjetje. Pride do podobnega položaja kot v primeru prenosa podjetja, obrata ali njegovega dela. Potrebno je upoštevati slovenski Zakon o delovnih razmerjih, ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonov držav članic glede varstva pravic delavcev v primeru prenosov podjetij, obratov ali delov podjetij in obratov. V tem primeru se ohranijo delovna razmerja in pogodbe o zaposlitvi.
Keywords: Smrt delodajalca – fizične osebe, samostojni podjetnik, pravni položaj delavca, sprememba delodajalca, dedovanje podjetniškega premoženja, fizična oseba, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ohranitev pogodbe o zaposlitvi.
Published: 16.07.2015; Views: 1237; Downloads: 176
.pdf Full text (916,01 KB)

6.
Primerjalna analiza posameznih elementov obdavčitve fizičnih oseb v Sloveniji in Švici
Stefanie Pinterič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Rezident Slovenije je fizična oseba v smislu davčne zakonodaje, če izpolnjuje enega od pogojev, ki so določeni v Zakonu o dohodnini (6. člen ZDoh-2UPB7 2011). Tako kot zakon določa pogoje za pridobitev statusa rezidenta, določa tudi, kdo ni rezident Slovenije (nerezident) (7. člen ZDoh-2UPB7 2011). Med osebne davke v Sloveniji štejemo dohodnino, davek na dediščino in darila in davek od iger na srečo. Dohodnina je davek na osebne prejemke. Za prihodke štejejo prihodki iz delovnega razmerja, iz poslovnih dejavnosti, prihodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, prihodki iz dajanja nepremičnin v najem, prodaje nepremičnin, kapitalski prihodki in podobni. Pri osebnih davčnih olajšavah razlikujemo med dvema skupinama olajšav, standardnimi (splošne olajšave, posebna ureditev za invalide, posebna ureditev za študente, za starejše od 65 let in posebna ureditev za vzdrževanje družinskih članov) in posebnimi (nakup, gradnja ali vzdrževanje stanovanja, nakup šolskih potrebščin, nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev itd.) Oseba, ki prebiva v Švici je davčni zavezanec, če je v preteklem letu imela stalno bivališče v Švici in če je npr. lastnik hiše ali stanovanja. Zavezanec je tudi oseba, ki biva v Švici najmanj 30 dni, opravlja pridobitno dejavnost in dobiva prihodek in oseba, ki biva v Švici več kot 90 dni in ne pridobiva dohodka. Za osebne davke v Švici štejemo dohodnino (federalni in kantonalni davek), davek na dediščine in darila, davek od katastrskega dohodka (davek na premično in nepremično premoženje) in davek od iger na srečo. Švicarska davčna zakonodaja omogoča veliko olajšav, ki jih delimo v olajšave, povezane s pridobivanjem dohodka, splošne in socialne olajšave.
Keywords: fizične osebe v Sloveniji, omejeni davčni zavezanci, neomenjeni davčni zavezanci, dohodnina, olajšave, fizične osebe v Švici, dohodnina kot federalni davek, dohodnina kot kantonalni davek.
Published: 23.03.2016; Views: 946; Downloads: 56
.pdf Full text (3,00 MB)

7.
PROBLEMATIKA NA PODROČJU DAVKA OD DOBIČKA IZ KAPITALA PRI ODSVOJITVI NEPREMIČNIN
Sergeja Sotošek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Davek od dobička iz kapitala je nedvomno eden pomembnejših virov državnih prihodkov v Sloveniji in držav Evropske unije. Njegova velikost je odvisna od več dejavnikov, kot so stopnja davka, vrste obdavčitve ter števila oprostitev. V diplomskem delu sem se omejila le na predstavitev davka od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnin in problematiko, ki se pri obdavčitvi s tem davkom največkrat izpostavi. Zavezanci za ta davek so lahko le fizične osebe. Osnovni pravni predpis, ki opredeljuje in ureja davek od dobička iz kapitala je Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki se uporablja od 1. 1. 2007. Po tem zakonu se dobiček iz kapitala definira kot dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala, torej tudi z odsvojitvijo nepremičnin. Skupaj z novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-1) iz leta 2005, je uvedel novost, na podlagi katere se ta davek ne vključujejo več v letno davčno osnovo oziroma dohodninsko napoved, saj se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje za dokončni davek. Obdavčujejo se torej cedularno. Obdavči se vsak donos posebej, z dohodnino po proporcionalni stopnji. Le-ta je 25 % in brez upoštevanja davčnih olajšav. Obdavčuje se le odsvojitev nepremičnine, pridobljene po datumu 1. 1. 2002, ne glede na to, ali je bila nepremičnina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev, kot na primer prodaja kapitala oziroma nepremičnine, dajanje nepremičnine v dar ali zamenjava nepremičnine. Kot davčna osnova se šteje razlika, pridobljena med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi, zmanjšano za stroške odsvojitve, in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi, povečano za stroške pridobitve. Ker je obdavčitev z davkom od dobička iz kapitala dokaj kompleksna zadeva, prihaja na tem področju do različnih težav in nejasnosti, ki se kažejo predvsem: v zahtevni določitvi vrednosti nepremičnin v času njene pridobitve ali odsvojitve; v določitvi časa pridobitve nepremičnine na podlagi pravnomočnih sodnih odločb oziroma sklepov o dedovanju; pri težavah z oprostitvijo davka od dobička iz kapitala zavezancu, ki je odsvojil nepremičnino v kateri je imel prijavljeno stalno prebivališče zadnja 3 leta pred odsvojitvijo; pri neupoštevanju cenitev investicijskih vlaganj v nepremičnino; pri določitvi časa pridobitve nepremičnine na podlagi priposestvovanja. Zato sem tej problematiki posvetila posebno poglavje, ker sem jo razvrstila po tematskih sklopih in njihove rešitve podprla s pomočjo veljavne pravne ureditve s tega področja, kar naj bi pripomoglo k bolj učinkovitemu pobiranju davkov in zaupanju zavezancev v davčno ureditev.
Keywords: Zakon o dohodnini, davek od dobička iz kapitala, nepremičnine, fizične osebe, davčna osnova, davčna stopnja.
Published: 18.11.2016; Views: 474; Downloads: 81
.pdf Full text (1,27 MB)

8.
Posebni instituti davčnega postopka v razmerju do varstva javnega interesa in varstva pravic zavezancev
Marjan Špilar, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska naloga z naslovom »Posebni instituti davčnega postopka v razmerju do varstva javnega interesa in varstva pravic zavezancev« obravnava pravno ureditev davčnega postopka s poudarkom na posebnih institutih davčnega postopka, s katerimi se pri pobiranju davkov posega v zelo občutljivo razmerje med zasebno in javno koristjo in s tem kolizijo interesov, pri čemer slednja ni absolutna in neomejena. V uvodnih poglavjih (drugem in tretjem) doktorske disertacije, je prikazan naš upravno postopkovni sistem, ki temelji na pravilih splošnega upravnega postopka in pravilih posebnih upravnih postopkov, med katerimi je eden najzahtevnejših in najobsežnejših prav gotovo davčni postopek. V tem delu disertacije je obravnavanih vrsto vprašanj in dilem glede preglednosti, sistematičnosti in popolnosti naše davčno postopkovne oziroma splošne davčne zakonodaje, kot tudi njene primerljivosti s tujimi pravnimi ureditvami. V osrednjem delu doktorske disertacije (četrto poglavje) so podrobno obravnavani in analizirani nekateri izbrani posebni instituti davčnega postopka in sicer zavezujoča informacija, samoprijava ter odpis, odlog in obročno plačevanje davkov za fizične osebe. Navedeni instituti so obravnavani z vidika namena normiranja v zakonu, ki se lahko odraža v nesorazmernem varovanju javne koristi pri pobiranju davkov oziroma nezadostnem varovanju pravic davčnih zavezancev pri izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti. Pri nekaterih posebnih institutih pa se pojavljajo tudi vprašanja in dileme glede njihove skladnosti z načelom pravne države in drugimi ustavnimi načeli, oziroma prekomernega poseganja v temeljne ustavne pravice zavezancev za davek. V zadnjem poglavju vsebinskega dela doktorske disertacije, so na kratko prikazani nekateri tuji instituti davčnega postopka, s katerimi se še dodatno krepi transparenten in enakopraven odnos do zavezancev pri pobiranju davkov, vendar jih naša davčna zakonodaja ne pozna. Celotna tematika je v doktorski disertaciji obravnavana s pravno teoretičnega in praktičnega vidika ter vidika domače in tuje sodne prakse. Pravno primerjalno pa je prikazana ureditev davčnega postopka in posebnih institutov v sosednji Republiki Avstriji, kot tudi v nekaterih drugih državah Evropske unije.
Keywords: splošni upravni postopek, davčni postopek, davčni zavezanec, posebni instituti davčnega postopka, zavezujoča informacija, samoprijava, odpis, odlog in obročno plačevanje davkov za fizične osebe.
Published: 28.05.2018; Views: 1149; Downloads: 162
.pdf Full text (2,29 MB)

9.
Problemi in dileme pri obdavčitvi dohodkov iz kapitala, s poudarkom na obrestih
Jerneja Šisernik, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obsega problematiko in dileme pri obdavčitvi dohodkov iz kapitala, s poudarkom na obrestih. V uvodu sem se opredelila do samega davčnega sistema v Republiki Sloveniji ter podrobno opisala samo davčno obveznost zavezancev za davek ter način izpolnitve le-te. Nadalje sem predstavila, kako so po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) davčno obravnavani dohodki fizičnih oseb. Predmet obdavčitve dohodnine so namreč vsi dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v enem davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Za lažje razumevanje same vsebine sem predstavila pojem rezidentstva Republike Slovenije, ki predstavlja v sistemu obdavčitve z dohodnino odločilno dejstvo, saj le-ta zavezanca zaradi določenega statusa (rezidentstva, državljanstva) ali vira dohodka opredeljuje kot plačnika davka oz. zavezanca za sam davek. Zaradi obdavčitve rezidenta po načelu »svetovnega dohodka«, dolžan je namreč plačati davek za dohodke z virom v in izven Slovenije, se prav pogosto zgodi, da je zavezanec za davek strožje obravnavan. Ob izplačilu enega samega dohodka, sta le-tega obdavčili dve državi. Posledice takšnega dvojnega obdavčenja so države želele zajeziti predvsem s sprejetjem mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja, podpisnica mnogih je tudi Republika Slovenija. V nadaljevanju magistrskega dela sem se opredelila do dohodkov iz kapitala, katerih kategorija so tudi obresti. Le-te sem kot prvo kategorijo dohodkov iz kapitala še bolj sprecifično opisala. Uvodoma sem naštela obresti, ki so zakonsko taksativno navedene, saj so le-te obresti podvržene obdavčenju z dohodnino. Obdavčljive obresti so namreč splošno opredeljene kot vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije. Dohodki iz kapitala se za razliko od ostalih kategorij dohodkov fizičnih oseb ne vključujejo več v letno dohodninsko napoved, niti se ne več vštevajo v letno davčno osnovo za izračun dohodnine, ker se izračunana in plačana dohodnina od teh dohodkov šteje za dokončni davek. Ti dohodki se obdavčujejo po proporcionalni stopnji, ki je načeloma 25 odstotna, in brez upoštevanja vseh davčnih olajšav. V tem jedru magistrskega dela sem natančneje raziskala različne davčne osnove, ki so podlaga za nadaljno obdavčitev obresti. Le-te so za posamezne vrste obresti precej različne, identična jim je zgolj davčna stopnja. V osrednjem delu naloge sem se posvetila tudi načinu izpolnitve davčne obveznosti iz naslova obdavčitve obresti, saj ZDoh-2 uzakonja dva različna načina izpolnjevanja le-te oz. samega izračuna in načina plačila davka za davčnega zavezanca. Na koncu sledi še podrobnejša analiza posameznih vrst obresti, kot obdavčljivih dohodkov po Zdoh-2 ter razprava glede morebitnih razlik ali izjem med njimi ter takšen vpliv ima morebiti to na samo davčno obravnavo.
Keywords: Zakon o dohodnini, dohodki fizičnih oseb, obdavčitev fizičnih oseb, dohodnina, davek, dohodki iz kapitala, obresti kot dohodek fizične osebe
Published: 03.07.2018; Views: 609; Downloads: 115
.pdf Full text (1,18 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica