Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 3 / 3

Sodna delitev solastnine (primerjalni vidik z avstrijskim in hrvaškim pravnim redom)
Majda Karajković, 2018, master's thesis

Abstract: Solastnina, kot ena izmed osnovnih oblik lastninskega razmerja več oseb na isti nerazdeljeni stvari, v sebi pogosto skriva nasprotujoče si interese solastnikov ter predstavlja izvor nesoglasij in sporov (communio est mater rixarum), ne glede na to, ali je nastala na podlagi zakona ali po volji solastnikov. V primerih kadar v solastninski skupnosti ni več mogoče doseči učinkovitega upravljanja stvari, solastniki pa zaradi medsebojnih nesporazumov ne morejo uresničevati svojih interesov ali ustvariti koristi, ki bi jo sicer lahko ali jo pričakujejo od svoje lastnine, ima vsak solastnik zakonsko neodtujljivo in nezastarljivo pravico zahtevati delitev solastnine in s tem prenehanje solastniške skupnosti. Kljub dejstvu, da gre za institut, ki je v našem pravnem prostoru že vrsto let, se sodišča v sodnem delitvenem postopku pogosto soočajo z vprašanji brez enoznačnih in jasnih odgovorov, ki pa privedejo do različnih rešitev. Kompleksnost postopka razdružitve solastninske skupnosti pa se kaže tudi v realizaciji delitve oziroma sklepa o delitvi, kjer se največ težav pojavi prav pri izvršitvi sklepa o civilni delitvi nepremičnine v solastnini, saj sta postopka prostovoljne in prisilne sodne prodaje pomanjkljivo in nekonsistentno pravno urejena ter kot taka neučinkovita za vse udeležence postopka.
Keywords: solastnina, prenehanje solastnine, sodna delitev, fizična delitev, civilna delitev, delitev na etažno lastnino, deljivost stavbe, nepravdni postopek za delitev stvari, izvršitev sklepa o delitvi, postopek za cenitev in prodajo stvari, avstrijski in hrvaški pravni red
Published in DKUM: 14.12.2018; Views: 1854; Downloads: 285
Full text (1,10 MB)

DELITEV SOLASTNINE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Tina Bizjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Solastnina ima svoje korenine že v rimskem pravu. Solastnina je nastala kot posledica dedovanja, kjer so dediči podedovali nerazdeljeno premoženje. Solastniki so lahko podali zahtevo po delitvi skupnega premoženja, kot lahko to storijo tudi v sodobnem pravu. Pojem solastnine je tako že rimsko pravo razvilo kot lastninsko pravico več oseb na nerazdeljeni stvari, na kateri imajo solastniki miselne deleže. Solastninsko razmerje pa je žal velikokrat predmet nesoglasij med solastniki, saj ga je v praksi težko izvajati zaradi lastništva nerazdeljene stvari oz. precej abstraktnega pojma idealnega deleža. Zato pravo daje solastnikom možnost, da lahko kadarkoli, razen ob neprimernem času, zahtevajo njeno delitev. Ta je lahko sporazumna ali pa o njej odloči sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče najprej preveri, če je mogoča fizična delitev solastne stvari. Sicer pa udeleženci lahko v postopku ponudijo odkup deleža ostalih solastnikov ali pa pride do civilne delitve, kjer sodišče na javni dražbi solastno stvar proda in kupnino razdeli med solastnike. S pomočjo sodne prakse se odločitve sodišč močno olajšajo, saj le ta služi kot posvetovalno orodje. Sodišča ga s pridom uporabijo tudi pri odločanju o delitvi solastnine, saj primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v podobnih primerih, s pomočjo uporabljene argumentacije. Namen diplomske naloge je predstaviti pojem solastnine in njeno delitev s pregledom aktualne sodne prakse.
Keywords: solastnina, delitev solastnine, idealni delež, sporazum, nepravdni postopek, fizična delitev, civilna delitev, sodna praksa
Published in DKUM: 19.05.2016; Views: 3647; Downloads: 564
Full text (706,34 KB)

DELITEV NEPREMIČNINE V SODNEM POSTOPKU
Boris Grivić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Cilj oziroma namen diplomske naloge je prikazati postopek in rešitve problemov v primerih, ko med solastniki ni mogoča sporazumna delitev stvari s poudarkom na nepremičninah. Opisal bom temeljne pojme glede nepremičnine in posesti, saj je njihovo razumevanje nujno za sam opis kasnejšega postopka, prav tako pa je potrebno orisati njihov nastanek v zgodovini. V diplomskem delu bom preučil, kako se določeni instituti stvarnega prava z delitvijo nepremičnine prepletajo (hipoteka, služnost ...), in situacije oziroma rešitve, ki nastanejo pri takem prepletu. Delitev nepremičnine v sodnem postopku bo prikazana tudi skozi prizmo sodne prakse.
Keywords: 2.1. DEFINICIJA NEPREMIČNINE 2.2. POJEM LASTNINSKE PRAVICE 3. PRAVNI VIRI, KI UREJAJO DELITEV SOLASTNINE NEPREMIČNINE 3.1. MATERIALNO PRAVO 3.2. PROCESNO PRAVO 3.3. SODNA PRAKSA 4. NEPRAVDNO PRAVO IN POSTOPEK 4.1. NAČELA NEPRAVDNEGA POSTOPKA 4.2. UDELEŽENCI 4.3. NAPOTITEV NA PRAVDO 4.4. PRAVNA SREDSTVA 5. POJEM SOLASTNINE 5.1. SPLOŠNO O SOLASTNINI 5.2. UPRAVLJANJE S SOLASTNINO NA NEPREMIČNINI 5.3. POSEST IN SOPOSEST 6. NAČINI DELITVE NEPREMIČNINE V SOLASTI 6.1. FIZIČNA DELITEV NE
Published in DKUM: 13.01.2014; Views: 2782; Downloads: 464
Full text (555,36 KB)

Search done in 0.03 sec.