1. Možnost nadgradnje adaptivnega sistema za nanosa fitofarmacevtskih sredstev v sadovnjakih jablan s pomočjo kamere Intel RealSense D435if : diplomsko deloNuša Urnaut, 2024, undergraduate thesis Abstract: Fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS) so pripravki, ki se uporabljajo v kmetijstvu z namenom varstva rastlin in pridelkov pred škodljivci, pozročitelji bolezni in plevelom. Uporaba FFS in njihovi potencialni negativni učinki na okolje so dandanes zelo odmevni, vendar si zadostne pridelave kmetijskih rastlin ne moremo predstavljati brez njihove uporabe, zato je potrebno več pozornosti nameniti obvladovanju oziroma nadziranju njihove rabe. V sadovnjaku jablan smo izvedli poskus s pomočjo kamere Intel Realsense, ki je osnova nadgradnje osnovnega adaptivnega sistema za nanos FFS, ki deluje na principu elektromagnetnih ventilov na pršilniku. Sistem je bil zasnovan in preizkušen v projektu TRANSFARM 4.0 na Katedri za biosistemsko inženirstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Cilj diplomske naloge je proučiti možnost nadgradnje tega sistema z uporabo kamere Intel Realsense D435if, s katero bomo lahko izračunali približek prihranka FFS v sadovnjaku v primerjavi z osnovnim adaptivnim sistemom. Ugotoviti želimo, ali se uporaba te kamere obrestuje, saj je cenovno 5-krat ugodnejša od sistema LiDAR, ki se uporablja pri osnovnem adaptivnem sistemu. Poskus je bil opravljen
na delu sadovnjaka, ki je segal 20 m v dolžino in 3 m v širino. Opravljenih je bilo 19 posnetkov krošenj, kjer je bila razdalja med kamero in krošnjami 2 m. Glavna ugotovitev je nakazala potencialni prihranek fitofarmacevtskih sredstev v obsegu 10 odstotkov. Uporaba kamere se je torej izkazala kot učinkovita in predstavlja pomemben korak v razvoju natančnejšega nanosa FFS, kar prinaša kmetom prihranek tako pri uporabi FFS kot pri nakupu tehnologije.
Keywords: sadovnjak, kamera, fitofarmacevtska sredstva, adaptivni sistem
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 40; Downloads: 14
 Full text (1,23 MB) |
2. Primerjava kakovosti nanosa FFS v nasadu jablan z ali brez uporabe elektrostatske podpore in kakovosti nanosa pri vožnji po vsaki ali vsaki drugi vrsti : magistrsko deloVeronika Turk, 2023, master's thesis Abstract: Raziskava je bila izvedena v letu 2021 v ekološkem sadovnjaku podjetja Evrosad, d. o. o., v Savcih na sorti zlati delišes. Cilj naloge je bil preveriti učinkovitost zatiranja bolezni in škodljivcev jablane pri uporabi elektrostatskega nanosa z enako porabo vode in ob enakih delovnih parametrih kot pri nanosu brez elektrostatske podpore. Prav tako smo testirali učinkovitost škropljenja z uporabo elektrostatskega nanosa pri škropljenju vsake druge vrste jablan. Za oceno enakomernosti porazdelitve škropilne brozge smo uporabili tehniko vodoobčutljivih lističev. Kakovost depozita škropilne brozge smo ocenili z uporabo barvnega sledilca tartrazin, katerega koncentracijo na listih smo določili z uporabo fotospektrometra. Ocena stopnje napada zaradi bolezni in škodljivcev je bila večkrat letno narejena po standardnih metodah EPPO, pri čemer smo uporabili metodo vizualnega bonitiranja deleža napadene površine opazovanega organa. V poskusu pri danih parametrih nismo potrdili postavljenih hipotez, da uporaba elektrostatike značilno izboljša uspešnost zatiranja škodljivih organizmov in da lahko škropljenje preko dveh vrst ob uporabi elektrostatike daje enakovreden rezultat kot škropljenje vsake vrste nasada jablan.
Keywords: fitofarmacevtska sredstva, elektrostatska podpora, pršenje
Published in DKUM: 05.07.2023; Views: 510; Downloads: 42
Full text (2,34 MB) |
3. Adaptivni sistem za nanos fitofarmacevtskih sredstev v češnjevem sadovnjaku : diplomsko deloVasilij Femić, 2022, undergraduate thesis Abstract: V češnjevem nasadu smo izvedli preizkus adaptivnega sistema za nanos fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju besedila FFS), ki deluje po principu krmiljenja elektro – magnetnih ventilov na pršilniku. Sistem je bil nadgrajen in preizkušen v sklopu projekta TRANSFARM 4.0 na Katedri za biosistemsko inženirstvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Primerjali smo teoretično količino odmerkov FFS pri uporabi pršilnika v konvencionalnem in adaptivnem načinu delovanja. Pridobljene podatke, tj. zabeležena odpiranja in zapiranja ventilov smo izvozili v programski paket Microsoft Office Excel in jih nato obdelali s pomočjo programskega paketa IBM SPSS Statistics. Izračunali smo deskriptivne statistike ter preverili frekvenčno porazdelitev. Opravljena sta bila analiza normalnosti porazdelitve in neparametričen test oz. Wilcoxon signed – ranks test, kjer smo statistično analizirali odprtja in zaprtja elektromagnetnih ventilov za konvencionalni in adaptivni način delovanja razvitega adaptivnega sistema. Z opravljenimi testi smo ugotovili, da razviti adaptivni sistem prinaša statistično značilen prihranek količin odmerkov FFS in hkrati zmanjšuje onesnaževanje z FFS na bližnjo okolico. Razviti adaptivni sistem se je pri delovanju izkazal zelo zanesljivo in učinkovito in predstavlja pomemben korak v smeri bolj natančnega nanosa ter varčne uporabe FFS, ki prinaša kmetom prihranke.
Keywords: češnja, ventili, pršilnik, fitofarmacevtska sredstva, krmiljenje
Published in DKUM: 06.10.2022; Views: 664; Downloads: 69
Full text (3,26 MB) |
4. Analiza vzrokov za masovni pomor čebel v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMonika Pucko, 2018, undergraduate thesis Abstract: Od opraševanja je odvisna ena tretjina svetovne pridelave hrane. Posledično so opraševalci rastlin izredno pomembni za oskrbo ljudi s hrano ter biotsko raznovrstnost in imajo pomembno funkcijo za kmetijsko predelavo. Poznamo mnogo vrst opraševalcev, med njimi najpomembnejša je čebela. Zadnja desetletja se na svetovni ravni soočamo s problemom upadanja števila opraševalcev. Vzroki za upad se začnejo pri intenzivnem kmetijstvu, kjer se pri pridelavi monokultur v veliki meri uporabljajo pesticidi. Poleg tega se zaradi degradacije okolja, kot so na primer košnja okolice, spreminjanje naravnih habitatov in razdelitev zemljišč, čebelam življenjski prostor intenzivno zmanjšuje. Krči se biotska pestrost, ki je pomemben vir paše čebelam ter drugim živalim. Izgubo čebel tudi v Sloveniji čutimo že od leta 2008, ko so se pomori začeli. Vzroki največjemu pomoru leta 2011 ter pomorom, ki so sledili v naslednjih letih, so bila fitofarmacevtska sredstva (FFS) ter nenormalno vreme. Največji masovni pomor se je zgodil na območju Pomurja leta 2011, ko je poginilo 2600 čebeljih družin. Čebelo prav tako ogrožajo različne bolezni, kot so gniloba, nosemavost, paraziti ter varoja (varroa). Soočamo se tudi s problemom črnega trga, na katerem nekateri kmetje še vedno kupujejo pesticidne pripravke. Zaradi visokih domačih cen določeni slovenski čebelarji zdravilna sredstva za zdravljenje teh bolezni , kupujejo v sosednjih državah. K ohranitvi čebele in prepovedi pesticidnih pripravkov so pripomogli različni že sprejeti ukrepi, ki kažejo relativno dobre rezultate. Veliko pripravkov so sicer umaknili z trga, vendar so bili ti po kratkem času spet dostopni. Za zmanjšanje upadanja števila čebel je treba stalno ozaveščati ljudi o tem perečem problemu, občutno zmanjšati uporabo pesticidov in upoštevati navodila pri njihovi uporabi. Čebele so v največji meri odvisne od nas samih ter čebelarjev in jih je treba v čim večji meri zaščititi ter ohraniti.
Keywords: diplomske naloge, pomor čebel, pesticidi, fitofarmacevtska sredstva (FFS), Slovenija
Published in DKUM: 12.10.2018; Views: 1716; Downloads: 224
Full text (1,40 MB) |
5. Monitoring pesticidov v pitni vodi v obdobju 2005-2015 v SlovenijiNatalija Bohinc, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča in namen: Pesticidi so umetno pripravljene organske spojine, namenjene zatiranju plevelov, mrčesa, škodljivih organizmov ter povzročiteljev bolezni. Nepravilna raba pesticidov lahko povzroči onesnaženje pitne vode. Pesticidi so okolju in zdravju škodljivi, zato je spremljanje vsebnosti le-teh v pitni vodi zelo pomembno. Mejna vrednost posameznega pesticida v pitni vodi je 0,1 μg/L in vsote pesticidov 0,5 μg/L. Namen magistrskega dela je predstaviti vsebnost pesticidov v pitni vodi v Sloveniji v obdobju 2005–2015.
Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo naredili pregled literature v različnih bazah podatkov. Pri empiričnem delu smo naredili analizo podatkov monitoringa pitne vode v obdobju 2005–2015 v Sloveniji in rezultate prikazali v obliki grafov in tabel.
Rezultati: Pitna voda v Sloveniji je najbolj onesnažena s pesticidi na območju Murske Sobote, Maribora in Novega mesta. Najvišja izmerjena vrednost posameznega pesticida v izbranem časovnem obdobju v Sloveniji je znašala 3,2 μg/L, izmerjena je bila na merilnem mestu Murska Sobota v letu 2010, v istem letu je bila tudi izmerjena vsota pesticidov 3,4 μg/L na merilnem mestu Murska Sobota.
Diskusija in zaključek: Pitna voda je onesnažena s pesticidi predvsem zaradi intenzivne kmetijske dejavnosti ter tako posledično največje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, in sicer na območju severovzhodne Slovenije (Murska in Dravska kotlina). V prihodnje bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti predvsem izobraževanju in ozaveščanju uporabnikov glede pravilne uporabe pesticidov. Na področjih, kjer je pitna voda prekomerno onesnažena s pesticidi, bi bilo potrebno spodbujati ljudi k izvajanju biološkega kmetijstva in uporabe bioloških sredstev za zatiranje plevelov in škodljivcev.
Keywords: fitofarmacevtska sredstva, onesnaženost, mejne vrednosti, zdravje, okolje
Published in DKUM: 28.03.2018; Views: 2033; Downloads: 318
Full text (953,36 KB) |
6. Sledenje onesnaženja s cinkom v ekosistemu vinogradaVesna Mila Meden, Mateja Muršec, 2017, scientific monograph Abstract: V monografiji je na zadosten in potrebno celovit način predstavljena problematika sledenja težke kovine – cinka, ki se v ekosistem vinograda vnaša z uporabo organokovinskih fitofarmacevtskih pripravkov. Cink je sestavni del aktivne komponente Antracol-a, ki se v vinogradništvu veliko uporablja kot kontaktni fungicid. Raziskava potrjuje, da je povečana vsebnost cinka v vinogradniških tleh v glavnem posledica dolgoletne uporabe organokovinskih fitofarmacevtskih pripravkov. Z osredotočanjem na problematiko tal v vinogradu, občutljivost ravnovesja v antropogeno spremenjenem ekosistemu, kemizem cinka v tleh ter nenazadnje tudi s smernicami za obnovo onesnaženih tal je v monografiji celostno zaobjet trajnostno naravnan pogled na obravnavano tematiko. Rezultati raziskave so primerjani z dognanji raziskovalcev v svetovnem prostoru zato so predstavljena znanja izrazito aktualna. Z zavedanjem o naravnem krogotoku vnesenih snovi v tla in prehajanju le-teh v prehranjevalno verigo, želi vsebina monografije nagovoriti cenjeni avditorij o pomembnosti sledenja onesnaženja v okolju in nujnosti takojšnjega ukrepanja.
Keywords: cink, fitofarmacevtska sredstva, onesnaženje tal, trajnostno kmetijstvo
Published in DKUM: 30.05.2017; Views: 3026; Downloads: 427
 Link to full text
This document has many files! More... |
7. Uporaba fitofarmacevtskih sredstev in varovanje voda na vodovarstvenih območjihMario Lešnik, 2017, professional monograph Abstract: Monografija je namenjena kmetijskim svetovalcem in pridelovalcem za izobraževanje glede poti onesnaževanja podzemnih in površinskih voda s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS) in glede tehnik za preprečevanje onesnaževanja z njimi. Pripravili smo jo za potrebe izvajanja projekta SI-MUR-AT v okviru EU programa sodelovanja Interreg Slovenija-Avstrija 2014 – 2020. V prvem delu so sistematično obravnavane poti prehoda FFS v vode (izpiranje skozi profil tal, površinski odtoki in točkovna onesnaženja). Predstavljen je pomen pedoloških in hidrološki lastnosti tal za omejevanje izpiranja FFS. Opisanih je nekaj metod za zmanjšanje prehoda FFS v vode. Te so: spremenjen način uporabe FFS in kolobarjenja s pripravki, izboljšana analiza tveganj za izpiranje in površinski odtok FFS, spremenjen način obdelovanja tal, prilagojen način aplikacije FFS v bližini površinskih voda, zadrževanje površinskega odtoka vode z njiv v odvodne jarke in povečana uporaba mehanskih metoda zatiranja plevelov.
Keywords: fitofarmacevtska sredstva, podzemne vode, površinske vode, varstvo, ukrepi, tehnika pridelovanja, poljščine
Published in DKUM: 26.05.2017; Views: 3357; Downloads: 431
Full text (8,92 MB)
This document has many files! More... |
8. UČINEK FUNGICIDOV NA RAZVOJ SKLADIŠČNIH BOLEZNI JABOLKEma Zagorc, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2000 smo v nasadu Sadjarstva Blanca v Loki pri Zidanem Mostu izvedli poskus na jablani sorte 'Zlati delišes'. Ugotavljali smo učinek fungicidov na razvoj skladiščnih bolezni. Enaindvajset dni pred obiranjem smo v nasadu izvedli škropljenje z naslednjimi aktivnimi snovmi ciprodinil, kaptan in krezoksim-metil. Sedem dni pred obiranjem pa z aktivnimi snovmi: ciprodinil, kaptan, krezoksim-metil, dikofluinad in tiram. Aktivne snovi najdemo v pripravkih pod komercialnimi imeni Chorus 75 WG, Captan M 45, Stroby WG, Euparen in Thiram 80 WG. Ugotavljali smo vpliv uporabljenih fungicidov in terminov tretiranja na razvoj skladiščnega škrlupa, grenke gnilobe in monilije. Pridelek jabolk smo skladiščili v kontrolirani atmosferi (vsebnost O2: 1,3-1,5%, CO2:1,5 - 1,7%, temperatura 1,5 °C) do 27. 3. 2001. Takrat smo opravili ocena zdravstvenega stanja plodov. Delež okuženih plodov v primeru tretiranja sedem dni pred obiranjem je znašal od 1,48 % do 2,97 %, pri tretiranju enaindvajset dni pred obiranjem pa od 2,04 % do 3,3 %. Rezultati poskusa so pokazali, da vrsta fitofarmacevtskega sredstva in čas njihove uporabe nista imela signifikantnega vpliva na zdravstveno stanje pridelka po izskladiščenju.
Keywords: jabolka, Zlati delišes, skladiščne bolezni, fitofarmacevtska sredstva
Published in DKUM: 15.04.2016; Views: 1368; Downloads: 196
Full text (1,02 MB) |
9. |
10. |
