SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 44 / 44
First pagePrevious page12345Next pageLast page
41.
GOSPODARSKA KRIZA IN UČINKOVITOST DRŽAVNE REGULACIJE - PRIMERJALNA ANALIZA ZDA IN EVROPSKE UNIJE
Daša Hegler, 2016, master's thesis

Abstract: Gospodarske krize se periodično ponavljajo in so značilne za razvoj kapitalizma, ki zaradi svoje tendence "produkcije profita, zaradi ustvarjanja profita", ciklično pregreva ekonomijo v času ekspanzije in ohlaja, ko je evforije konec. Takrat se najprej pokaže kriza likvidnosti in solventnosti vseh igralcev na finančnem ali nepremičninskem trgu, ki so zaradi pričakovanj o rasti cen v nedogled, poviševali svoje vzvode preko svojih zmožnosti. Takšno je bilo predkrizno obdobje pred Veliko depresijo leta 1929 in pred Veliko recesijo leta 2007. Nato se je vse sesulo. Keynesijanska ekonomska teorija in neoliberalna ekonomsko-politična doktrina sta si enotni; kriva je nepravilna državna intervencija. Keynes je verjel, da je kontrola nad pretokom kapitala predpogoj za učinkovito upravljanje kapitala in da naj država zagotavlja pogoje za efektivno povpraševanje v času krize s povečevanjem javne porabe. Po drugi strani je Friedman zagovarjal tezo, da bi gospodarstvo morala utrditi politika Zveznih rezerv oz. centralnih bank in ne povečevanje javne porabe, kar je nenazdanje pripeljalo do dolžniške krize. Neoliberalne dogme samo-regulativnega svobodnega trga, strogega laissez-faire, financializacije, finančno-poslovnega načela "ustvari in posreduj" ter ustvarjanje podjetij "prevelikih, da bi lahko padli" in "prepovezanih, da bi lahko padli", so ob poku balona priredile svojo politiko. Zdaj je potrebna državna intervencija, vendar kakšna re-regulacija je lahko učinkovita? ZDA in evropske države so za reševanje gospodarske krize oblikovale številne programe. Medtem ko je Veliko depresijo reševala ekspanzivna fiskalna politika (New Deal, protekcionizem in enormno povečana javna poraba, predvsem ob izbruhu 2. svetovne vojne), je pri reševanju Velike recesije veliko vlogo odigrala tudi ekspanzivna monetarna politika centralnih bank, z uporabo nestandardnih ukrepov pri operacijah na odprtem trgu (različni aranžmaji, avkcije, jamstva, neposredna trgovanja s toksičnimi obveznicami in neposredne pomoči "velikim", ki bi lahko s svojim propadom ogrozili poslovne partnerje itd.), ki je nazadnje s kvantitativnimi sproščanji poskušala izvleči gospodarstvo iz likvidnostne pasti. Rezultati makroekonomskih indikatorjev gospodarske rasti, brezposelnosti, medbančnega zaupanja, stabilnosti cen, ipd., že nekaj časa prikazujejo okrevanje gospodarstva, reševalne akcije pa pozitiven stimulus. Vendar, kako nam gre danes, bomo videli jutri.
Keywords: poslovni cikelj, finančna kriza, ekspanzivna fiskalna politika, ekspanzivna monetarna politika z nestandardnimi ukrepi, neoliberalizem
Published: 23.05.2017; Views: 509; Downloads: 55
.pdf Full text (2,39 MB)

42.
Vloga fiskalnih spodbud v skupini držav G7
Marko Senekovič, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu preučujemo kratkoročen vpliv fiskalnih spodbud na ekonomsko aktivnost, raven cen in obrestne mere. V teoretičnem sklopu dela umestimo fiskalno politiko v različne makroekonomske modele ter spoznamo vlogo fiskalnih spodbud pri določenih predpostavkah. S pregledom relevantne empirične literature se seznanimo z referenčnimi ocenami fiskalnih multiplikatorjev in ugotavljamo, da na višino fiskalnih multiplikatorjev vpliva vrsta dejavnikov, kot so recimo sistem deviznega tečaja, stopnja odprtosti gospodarstev in faza poslovnega cikla. Skozi makroekonomsko analizo držav iz skupine G7 se seznanimo z njihovimi ključnimi makroekonomskimi trendi. V empiričnem delu magistrskega dela se osredotočamo na izračun fiskalnih multiplikatorjev v tej skupini držav na osnovi SVAR metodologije in funkcije impulznega odziva. Ugotavljamo, da so multiplikatorji državnih izdatkov v gospodarstvih vsaj na delu horizonta pozitivni, vendar le-ti v vseh primerih ne presežejo vrednosti 1. Izračunani multiplikatorji nakazujejo upravičenost uporabe fiskalnih spodbud pri uravnavanju poslovnega cikla.
Keywords: fiskalna politika, fiskalni multiplikator, SVAR, G7
Published: 09.09.2016; Views: 567; Downloads: 177
.pdf Full text (1,44 MB)

43.
Reformele impozitului pe venit personal ca un avantaj competitiv
Vita Jagrič, Sebastjan Strašek, Timotej Jagrič, Tanja Markovič-Hribernik, 2009, original scientific article

Abstract: În acest document, scoatem la iveală caracteristici ale impozitării venitului personal în Slovenia şi câteva reforme timpurii asupra ei. Reformele impozitelor propuse au aceleaşi origine ca şi în oricare altă economie dezvoltată – pierderea avantajelor competitive ale economiei. Noi prezentăm procesul de reformă a sistemului de impozite în Slovenia aşa cum a avut loc în ultimii ani. De asemenea, analizăm rezultatele simulării noastre pe diferite scenarii ale impozitării venitului personal în Slovenia. În sfârşit, în secţiunea finală, vom examina rezultatele reformelor introduse şi ne vom prezenta viziunea critică.
Keywords: davki, osebni dohodek, davek od dohodka, obdavčenje, reforme, davčna politika, davčni sistemi, uravnotežen razvoj, trajnostni razvoj, konkurenčnost, prednost, Slovenija, fiskalna politika, finance, ekonomske analize, kritika, rezultati
Published: 10.07.2017; Views: 226; Downloads: 30
.pdf Full text (348,76 KB)
This document has many files! More...

44.
Primerjava gospodarstev slovenije in belgije s poudarkom na njunem javnofinančnem stanju
Ana Milanez, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Belgija je gospodarsko bolj razvita država kot Slovenija. Značilnosti slovenske in belgijske fiskalne politike dobro pojasnjujejo nižjo raven njunega življenjskega standarda v primerjavi s Švedsko. Delež bruto vladnih investicij v % BDP obeh držav je nizek, po razpletu zadnje krize je še dodatno upadel. Nadpovprečno visoki proračunski izdatki za socialna nadomestila so med veliko recesijo v obeh državah narasli. Obe državi generirata največji obseg proračunskih prihodkov iz naslova davkov na dohodek in socialnih prispevkov. Slovenija je med zadnjo krizo prekinila s procesom razvojnega dohitevanja; recesijo realnega sektorja je poglobila finančna kriza. Proračunski primanjkljaj je tudi zaradi sanacije slovenskega bančnega sistema med krizo narasel bolj kot v Belgiji, slovenski javni dolg je strmo narasel, zaradi česar so občutno narasli tudi stroški njegovega servisiranja. Belgija pa je med veliko recesijo svojo izhodiščno višjo raven javnega dolga obvladovala uspešneje. Ob posebej hitrem naraščanju proračunskih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, v kombinaciji z upadajočim trendom rasti outputa bo dolgoročno vzdržnost slovenskih in belgijskih javnih financ pogojevala uspešna nadaljnja fiskalna konsolidacija. Ugotavljamo, da je trenutno makroekonomsko okolje ugodno za vzdržno znižanje razmerja med javnim dolgom in outputom obeh držav. Pomembno pa je, da se ob fiskalnem naporu neto proračunski prihodki prestrukturirajo v kompozicijo, ki bo Sloveniji zagotovila dvig produktivnosti dela, v Belgiji pa pripomogla k zaviranju upada njene rasti ter dvignila raven agregatne zaposlenosti. Fiskalna preudarnost mora ostati prioriteta slovenske in belgijske ekonomske politike, v nacionalnem interesu obeh držav je omejevanje ciklične pristranskosti njenih nosilcev.
Keywords: fiskalna politika, proračunski saldo, javni dolg, gospodarska rast
Published: 08.11.2018; Views: 233; Downloads: 76
.pdf Full text (1,15 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica