SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 44
First pagePrevious page12345Next pageLast page
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
Analysis of the fiscal burden in Bosnia and Herzegovina and the European Union
Adnan Rovčanin, Amir Karalić, 2010, review article

Abstract: This paper analyses the importance of the fiscal burden for the national economy and the relationship between taxes and gross domestic product. This paper examines tax participation - the most important part of state treasury - in the gross domestic product (GDP) as well as the fiscal burden in B&H and the European Union (EU) countries from the aspect of direct and indirect taxes. Finally, the significance of relationship between the GDP and Value Added Tax (VAT) is analysed. The example of EU 27 and B&H demonstrates the intensity of the impact and relationship of stated values in a certain time period in addition to mutual comparisons.
Keywords: davčna politika, fiskalna politika, davek na dodano vrednost, davki, bruto domači proizvod, analiza, regresijske analize
Published: 10.07.2015; Views: 336; Downloads: 15
URL Link to full text

39.
Primerjava ukrepov monetarne politike in fiskalne politike EU in ZDA v času krize
Marcel Gajzer, 2015, master's thesis

Abstract: Pretresi na finančnih trgih so bili posledica zloma trga drugorazrednih hipotekarnih posojil leta 2007. Finančne inovacije so učinke finančne krize potencirali preko izvedenih instrumentov. Nezaupanje tržnih udeležencev se je dodatno zaostrilo po zlomu investicijske banke Lehman Brothers. Centralne banke so na pomanjkanje likvidnosti odgovorile s takojšnjimi ukrepi denarne politike. ECB je v letu 2009 znižala obrestno mero na 1 %, FED na 0,25 %. Politika nizkih obrestnih mer in uporaba standardnih instrumentov nista dajali želenih rezultatov. Nekonvencionalne ukrepe monetarne politike ECB lahko razdelimo na okrepljeno kreditno podporo in obsežne intervencije na primarnem in sekundarnem finančnem trgu (CBPP2, CBPP3, SMP, OMT, ABSPP in QE). Evropske države so se na reševanje dolžniške krize odzvale z restriktivno fiskalno politiko, kar se je odrazilo v negativnih stopnjah gospodarske rasti in nizkih stopnjah rasti inflacije v letu 2012 in 2013. Evroobmočje je med decembrom 2014 in marcem 2015 celo zapadlo v deflacijo. Ogrožen je bil primarni cilj ECB, zato je Svet ECB januarja 2015 napovedal program kvantitativnega sproščanja v obsegu 1,14 bilijona EUR, ki bo trajalo do septembra 2016. Tudi FED je aktiviral štiri programe kvantitativnega sproščanja med 2008–2015 v višini 3,5 bilijona USD. Drugi pomembni programi denarne politike FED v času krize so bili TAF, PDCF, TSLF, CPFF, AMLF, TALF in valutni posli. Ameriška vlada je v času Busheve in Obamove administracije sprejela številne zakone (TARP, ARRA, EESA), ki so z ekspanzivno fiskalno politiko pripomogli k doseganju boljših rezultatov makrooekonomskih indikatorjev kot v evropskem primeru.
Keywords: finančna kriza, monetarna politika, fiskalna politika, instrumenti denarne politike, FED, ECB.
Published: 23.11.2015; Views: 1049; Downloads: 301
.pdf Full text (1,58 MB)

40.
ANALIZA VPLIVA GLOBALNE FINANČNE KRIZE NA FISKALNO VZDRŽNOST DRŽAV EVROOBMOČJA
Mirjana Gregurec, 2016, master's thesis

Abstract: Glavni namen naloge je oceniti vpliv globalne gospodarske in finančne krize, ki je nastopila leta 2008, na kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno vzdržnost javnih financ skupine držav evroobmočja. Fiskalna vzdržnost pomeni dolgoročno plačilno sposobnost držav, pri katerih se delež javnega dolga v BDP ne povečuje oziroma ima težnjo vračanja na začetno raven. V teoretičnem delu naloge smo kritično prikazali dejavnike, ki vplivajo na vzdržnost javnih financ, in predstavili glavne metode ocenjevanja vzdržnosti javnih financ. V drugem, empiričnem delu smo ocenili fiskalno vzdržnost z metodo primarne fiskalne vrzeli, ki so jo v strokovno literaturo uvedli in uveljavili Buiter (1983), Bohn (1998) in Blanchard (1990). Kazalnik primarne fiskalne vrzeli meri razliko med deležem tekočega primarnega deficita v BDP in deležem zahtevanega stabilizacijskega deficita, potrebnega, da se delež javnega dolga v BDP ne poveča. Ključne spremenljivke, ki se v modelu uporabljajo, so: delež javnega dolga v BDP, delež fiskalnega salda v BDP, delež primarnega fiskalnega salda v BDP, nominalne in realne stopnje gospodarske rasti ter nominalne in realne obrestne mere na javni dolg. Zaključimo lahko, da je finančna kriza resno ogrozila vzdržnost javnih financ evroobmočja in izpostavila potrebo nujnega fiskalnega prilagajanja in dolgoročne fiskalne konsolidacije. Ker so v nalogi analizirani prihodnji dogodki ali stanja na podlagi zgodovinskih podatkov in arbitrarno izbranih izhodiščih, je treba upoštevati tveganje korektnosti dobljenih ocen.
Keywords: javni dolg, proračunski primanjkljaj, fiskalna vzdržnost, fiskalna politika, metoda primarne fiskalne vrzeli
Published: 26.05.2016; Views: 421; Downloads: 56
.pdf Full text (1,22 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica