1. |
2. ANALIZA IN PROBLEMATIKA ZADOLŽEVANJA LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJIŠpela Justin, 2016, master's thesis Abstract: Avtonomna lokalna samouprava za svoje delovanje potrebuje zadostne finančne vire. To pomeni, da morajo biti ti sorazmerni z nalogami lokalnih skupnosti ter jim omogočati skladen razvoj. Razvoj dosegajo lokalne skupnosti z investicijsko dejavnostjo oz. z razvojnimi projekti. Magistrsko delo se osredotoča na enega od virov financiranja občinskega razvoja, na zadolževanje. Slovenska zakonodaja določa, da smejo občine, skladno z v Evropi uveljavljenim načelom zlatega fiskalnega pravila na lokalni ravni, z zadolževanjem financirati le svoje investicije, ne pa tekočih odhodkov, kar pomeni, da se celotna zadolžitev občin odrazi v njihovem investiranju in s tem ugodno vpliva na makroekonomske kazalce države. Država dolžniško financira primanjkljaj prihodkov v svojih bilancah. To je tudi bistvena razlika med zadolževanjem slovenskih občin in države.
V magistrskem delu je prikazan sistem zadolževanja slovenskih občin in države. Nato so prikazane omejitve zadolževanja in razpoložljivost dolžniških inštrumentov lokalne ravni doma in v nekaterih drugih državah. Obravnavana je aktualna slovenska problematika padanja občinskih prihodkov za financiranje izvirnih nalog v zadnjem času, ob tem, da se pristojnosti občin ne zmanjšujejo. Sistemsko padanje prihodkov povečuje potrebo po zadolževanju občin z namenom financiranja razvojnih projektov in s tem zagotavljanja skladnega razvoja. Zato se zastavlja vprašanje, ali so omejitve zadolževanja ovira za doseganje skladnega razvoja lokalne ravni, česar pa z raziskavo v empiričnem delu nismo mogli potrditi. Dejstvo je, da so občine skupaj v letih od 2011 do 2014, s precej manjšimi proračuni od države, financirale investicije približno enake vrednosti kot država. Zato je izjemno pomembno, da lokalne oblasti razpolagajo z ustreznimi resursi za nujno investiranje lokalne ravni, kar pa je odvisno od razvitosti lokalnih finančnih trgov in s tem razpoložljivosti različnih oblik zadolževanja ter od zakonodajnega okvira, ki ureja zadolževanje lokalne samouprave.
Zadolženost lokalne ravne je konec leta 2014 predstavljala 2,6 % celotnega javnega dolga, medtem ko je zadolženost centralne ravni predstavljala 97,4 % javnega dolga. V magistrskem delu nas je zanimalo ali je zadolženost slovenskih občin v primerjavi z zadolževanjem države neproblematična z vidika celotne zadolženosti, kar smo na osnovi analize treh kazalnikov potrdili. Država nadzoruje in omejuje zadolževanje občin, saj je njena naloga, da skrbi za javnofinančno stabilnost na makroekonomski ravni. Vendar pa je smiselno, da imajo občine dostop do zadostnih in raznolikih dolžniških virov za financiranje svojih razvojnih projektov, ki lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja ljudi ter ugodno vplivajo na zaposlenost in gospodarsko rast in hkrati pomenijo tudi razvoj države.
Keywords: Slovenija, lokalna samouprava, fiskalna decentralizacija, javne finance, financiranje občin, zadolževanje občin, zadolževanje države
Published in DKUM: 19.12.2016; Views: 2070; Downloads: 227
 Full text (2,05 MB) |
3. SKLADNOST SISTEMA FINANCIRANJA LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI Z EVROPSKO LISTINO O LOKALNI SAMOUPRAVI (MELLS)Srečko Aleksander Padovnik, 2016, master's thesis Abstract: Pravica državljanov, da sodelujejo pri opravljanju javnih zadev, je eno od tistih demokratičnih načel, ki bi moralo biti skupno vsem državam sodobnega sveta in je zapisana v uvodu Evropske listine o lokalni samoupravi (MELLS). To načelo lahko najneposredneje uresničujemo na lokalni ravni.Prenos pristojnosti, odgovornosti in finančnih virov iz države na organe lokalnih oblasti (lokalne skupnosti) je demokratičen proces (fiskalne) decentralizacije. MELLS je mednarodna pogodba, veljavna tudi v Sloveniji. Občine so v Sloveniji temeljne enote lokalne samouprave, torej predstavljajo tisto raven oblasti, ki je najbližje državljanom. Odgovorne so za zagotavljanje široke palete javnih dobrin in storitev. Z nalogo preverjamo skladnost veljavnega sistema financiranja lokalnih skupnosti (občin) v Sloveniji z osnovnimi usmeritvami iz teorije (fiskalne) decentralizacije ter z načeli MELLS. Pri tem proučujemo področje pokrivanja stroškov nalog občin, njihovo strukturo ter stopnjo medsebojne povezanosti med računsko dodeljenimi sredstvi v okviru mehanizma primerne porabe in zbranimi podatki o stroških po občinah. Na teh podlagah želimo ugotoviti, ali sistem financiranja lokalne samouprave, ki je v veljavi v Republiki Sloveniji, izpolnjuje načelo sorazmernosti virov sredstev z nalogami, ki jih lokalne skupnosti izvajajo.
Glede na rezultate lahko ugotovimo, da so načela MELLS zadovoljivo vgrajena v pravni red države. Odstopanja pa ugotavljamo na finančnem področju, kjer načelo sorazmernosti ni ustrezno upoštevano. V obdobju 2010 do 2014 občine niso bile ustrezno financirane glede na njihove naloge. Povprečni stroški na prebivalca so v tem obdobju povprečno za 1,8 odstotka višji od virov na osnovi zakonsko določene primerne porabe. Občine so odvisne predvsem od dohodnine, kot deljenega davka, stopnja avtonomija glede lastnih davkov in njihovih stopenj je nizka. Odhodki občin so se v proučevanem obdobju v povprečju zmanjšali za 6 odstotkov, vendar pa skrbi, da je glavni vzrok tega zmanjšanja v znižanju investicijskih odhodkov za 17,2 odstotkov in investicijskih transferov za 21,8 odstotkov, tekoči odhodki so se znižali za 1odstotek, povišali pa so se transferni odhodki za 4,6 odstotka. Skupaj so se tekoči stroški, ki se upoštevajo pri izračunu povprečnine v razmerju 2014/2010 zvišali za 1 odstotek, sama povprečnina pa se je znižala za 2,5 odstotka. To dokazuje, da se je bistveno poslabšala naložbena sposobnost občin, kot najpomembnejši element izvajanja razvojnih nalog občine. Obseg dodeljene primerne porabe po občini pa se je v povprečju zmanjšal za 1,14 odstotka, in zaostajal za dejansko občinsko porabo. Skupna zadolženost občin je sprejemljiva in znaša 899,2 mio EUR, kar pomeni 2,41odstotka BDP, v skupnem dolgu države pa 2,8 odstotkov. Delež občinskih investicij v skupnem BDP je narastel na 2,4 odstotkov BDP. Občine so investicije financirale predvsem z lastnimi viri (55 odstotkov), s sredstvi EU (24 odstotkov) in z zadolževanjem (5 odstotkov), s sredstvi države pa 16 odstotkov investicij. Glede na določila iz nove finančne perspektive EU za obdobje 2014 - 2020 se bistveno zmanjšujejo možnosti in sredstva za sofinanciranje občinskih investicij, kar bo imelo posledice za zmanjšanje občinskih investicij. Če teh virov ne bo možno nadomestiti, lahko pričakujemo iz tega naslova negativni vpliv na BDP države in razvojnih razlik med občinami. V primerjavi z obdobjem 2007 do 2009 ugotovimo povečanje trenda negativnega razkoraka sredstev primerne porabe in stroškov za izvajanje nalog občin.
To kaže na to, da je potrebno izboljšati obstoječi model financiranja.
Keywords: Evropska listina o lokalni samoupravi, Fiskalna decentralizacija, Lokalna samouprava, Občinske finance, Načelo sorazmernosti
Published in DKUM: 08.12.2016; Views: 2053; Downloads: 224
Full text (1,50 MB) |
4. SODOBNI NAČINI FINANCIRANJA LOKALNIH SKUPNOSTIMiroslav Sarkičević, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem preveril sem skladnost sistema financiranja lokalnih skupnosti iz vidika smernic Evropske listine o lokalni samoupravi, predvsem načela sorazmernosti ter avtonomnosti. Opravil sem analizo financiranja lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji. Opredelil in razčlenil sem naloge občin ter oblike in načine njihovega izvajanja. V skladu z /ZFO-1/ sem razčlenil prihodke po posameznih virih ter opravil analizo na podlagi prihodkov in odhodkov lokalnih skupnosti. Rezultati analize kažejo, da imajo Slovenske občine na voljo zadostno število raznovrstnih finančnih virov za financiranje nalog. Na agregatni ravni je sistem financiranja občin ustrezen prejeta sredstva pa v sorazmerju z nalogami občin.
Keywords: Lokalna samouprava, financiranje občin, fiskalna decentralizacija, Slovenija
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1656; Downloads: 198
Full text (1,14 MB) |
5. UPRAVNA DECENTRALIZACIJAMaja Škrofič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Za državo je značilno, da ima centralno oblast, ki se razprostira nad vsem njenim ozemljem. Zaradi teritorialnega obsega ozemlja pa ni mogoče izvajati vseh funkcij države iz enega samega centra. Zato je pomembno, da država preko svojih organizacijskih oblik izvaja funkcije državne uprave na lokalni ravni. Upravna decentralizacija oziroma decentralizacija upravnih sistemov zajema prenašanje upravnih funkcij iz centra sistema na njegove posamezne dele. Poznamo tri temeljne funkcije: izvrševanje, odločanje in kontrola. Stopnja decentralizacije upravnih sistemov je odvisna od obsega prenosa omenjenih funkcij.
Poleg glavne teme upravne decentralizacije vključuje diplomsko delo tudi reformo lokalne samouprave v Sloveniji, ki je »povzročila« delitev pristojnosti med državo, njenimi organi in organi lokalnih skupnosti. Razmejitev in prenos državnih (upravnih) funkcij iz občin na državo je bila namreč eden poglavitnih ciljev uvedbe lokalne samouprave, zato je bilo potrebno za oris širše slike nameniti besedo tudi temu.
Keywords: reforma, javna uprava, lokalna samouprava, decentralizacija, dekoncentracija, upravna decentralizacija, politična decentralizacija, fiskalna decentralizacija, teritorialna decentralizacija, teritorializacija uprave
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 2312; Downloads: 305
Full text (848,39 KB) |
6. Fiskalna decentralizacija v državah EU27Mateja Finžgar, Žan Oplotnik, 2013, original scientific article Abstract: V prispevku se ukvarjamo s primerjavo sistemov fiskalne decentralizacije držav skupine EU27 po izbranih kvantitativnih kriterijih v povezavi z nekaterimi temeljnimi načeli MELLS. Rezultati kažejo, da večje število nižjih ravni upravljanja običajno nakazuje tudi večji delež lokalnih financ v celotnih javnih financah, vendar ta ugotovitev ne potrjuje tudi obratne povezave. Največji delež sredstev za lokalne zadeve namenjajo na Danskem, sledijo Švedska, Finska in Španija, najmanj pa v Grčiji in na Cipru. Čeprav je struktura odhodkov po državah EU27 precej podobna, so deleži sredstev za izvajanje posameznih nalog in pristojnosti med državami bolj raznoliŽki. V povprečju države največ namenjajo za izobraževanje, socialno varnost, administracijo in zdravstvo, pri čemer zgolj četrtina držav beleži enake ali večje prihodke glede na odhodke, zato razliko pokrivajo bodisi prek transferjev, izravnalnih shem ali zadolževanja, kar pa pomeni odmik od načela MELLS - skladnosti virov s pristojnostmi.
Keywords: fiskalna decentralizacija, primerjava sistemov, lokalne finance, načela MELLS, države EU
Published in DKUM: 30.12.2015; Views: 1600; Downloads: 56
 Link to full text |
7. FINANČNI VIRI LOKALNIH OBLASTI V REPUBLIKI SLOVENIJINeli Bradaschia, 2012, master's thesis/paper Abstract: V magistrskem delu sem preverila skladnost sistema financiranja lokalne samouprave v Sloveniji z osnovnimi načeli teorije decentralizacije in smernicami Evropske listine o lokalni samoupravi. Pri tem sem se osredotočila na finančne vire lokalnih oblasti v Sloveniji in raven pokrivanja stroškov za izvajanje pristojnosti lokalnih oblasti z dodeljenimi sredstvi, izračunanimi na podlagi Zakona o financiranju občin /ZFO-1/ iz leta 2006. Izsledki analiz kažejo, da na agregatni ravni dejanski sistem zagotavlja, da imajo lokalne skupnosti v Sloveniji bolj ali manj dovolj sredstev za kritje dejanskih stroškov, vendar se nekatere skupine občin (npr. večje mestne občine, občine z večjim številom starejših ljudi itn.) soočajo s pomanjkanjem finančnih sredstev, medtem ko so druge skupine občin v enakem obdobju dobile več finančnih sredstev, kot jih potrebujejo za izvajanje lastnih pristojnosti in nalog.
Keywords: lokalna samouprava, fiskalna decentralizacija, finančni viri, davčni sistem, Slovenija
Published in DKUM: 01.02.2012; Views: 2723; Downloads: 287
Full text (1,14 MB) |
