Search the digital library catalog

Abstract: Sodobni zdravstveni sistemi se soočajo s številnimi izzivi, ki med drugim ogrožajo dolgoročno vzdržnost njihovega financiranja. Slovenski zdravstveni sistem pri tem ni nobena izjema. Magistrskega dela smo se lotili z osrednjim namenom ugotavljanja ključnih slabosti financiranja slovenskega zdravstva. Poiskali smo razloge za njihov obstoj in ugotovili, na kakšen način bi se dolgoročna fiskalna vzdržnost slovenskega zdravstva lahko izboljšala. Za celovito obravnavo problema smo postavili teoretične okvirje, ki se navezujejo na zdravstveno varstvo in zdravstveni sistem. Vključili smo tudi izzive vzdržnosti, s katerimi se v sodobni družbi srečujejo zdravstveni sistemi. Poudarili smo pomen centralizacije in decentralizacije zdravstvenih sistemov. Ker se zdravstveni sistemi skozi zgodovino na podlagi reform razvijajo, smo pojasnili tudi štiri teoretično čiste oblike modelov zdravstva. Primerjali smo zdravstvene sisteme štirih evropskih držav, in sicer Slovenije, Avstrije, Nemčije ter Švedske. Opisali smo njihovo ureditev in organizacijo ter sisteme financiranja, s fokusom na zdravstvenih virih in zdravstvenih izdatkih. Navedli smo tudi največje izzive in aktualne reforme izbranih zdravstvenih sistemov. Tako smo dobili celovit pregled in izhodišča za preverjanje naših hipotez. Ugotovili smo, da se, v skladu z globalnim trendom, vse štiri opazovane države srečujejo s problematiko staranja prebivalstva, zato so primorane povečevati zdravstvene izdatke, kar je za prebivalce Slovenije še posebej obremenjujoče. Vzdržnost slovenskega zdravstva je med drugim slabša zaradi strukture virov financiranja. Prav tako smo potrdili, da je slovenska zakonodaja, ki ureja dolgotrajno oskrbo, neurejena in pomanjkljiva, hkrati pa je pri nas dolgotrajni oskrbi namenjenih bistveno manj zdravstvenih izdatkov kot v ostalih državah. Rešitve za vzpostavitev dolgoročne fiskalne vzdržnosti slovenskega zdravstva smo poiskali v izbranih državah in njihovih aktualnih reformah. Čeprav se posamezni zdravstveni sistemi in njihovi mehanizmi delovanja med seboj razlikujejo, se jih dandanes veliko srečuje s podobno problematiko. Vsekakor je primere dobre prakse smiselno poiskati tudi izven meja domačega zdravstva. Nekatere tuje politike financiranja zdravstva se lahko, sicer prilagojene specifikam slovenskega zdravstvenega sistema, zagotovo prenesejo tudi na domača tla.
Keywords: zdravstveni sistem, financiranje zdravstva, zdravstveni izdatki, izzivi zdravstvenih sistemov, slovenski zdravstveni sistem, dolgoročna vzdržnost, financiranje
Published in DKUM: 10.12.2020; Views: 1588; Downloads: 286
Full text (1,27 MB)

Abstract: V diplomskem projektuV delu diplomskega projekta sem predstavila osnovne vidike financiranja na področju javnega zdravstvenega sistema Slovenije in Hrvaške, njune izdatke in prejemke ter nekatere težave, s katerimi se sooča njuno javno zdravstvo. Financiranje zdravstvenega sistema pomeni zbiranje sredstev in njihovo razporejanje le teh na različne ravni zdravstvene dejavnosti. Ugotovitve, ki izhajajo iz raziskave dela diplomskega projekta, so, da na javno zdravstvo v veliki meri vplivajo izdatki, ki se nenehno povečujejo v obeh državah, hkrati pa na javno zdravstvo vplivajo tudi različne reforme, ki se izvajajo neuspešno. Obe državi se soočata s težavami v sistemu javnega zdravstva, kot so: dolge čakalne vrste, pomanjkanje denarja in posledično pomanjkanje izvajalcev zdravstvenih storitev. TežavaTežavo v zdravstvenem sistemu predstavljapredstavljata tudi zastarela oprema in premalo investicijskih vlaganj. V zadnjih nekaj letih se tako v Sloveniji kot Hrvaškina Hrvaškem pojavlja tudi trend, ki se imenuje staranje prebivalstva. Ta trend kaže na večanje deleža starejšega prebivalstva in manjšanje deleža mlajše populacije, kar negativno vpliva na javnofinančne izdatke, ki so najvišji na področju pokojnin, ki hkrati predstavljajo največji delež izdatkov in so povezani s staranjem.
Keywords: financiranje javnega zdravstva, izdatki v javnem zdravstvu, problemi na področju javnega zdravstva, vpliv demografskih sprememb na izdatke v zdravstvu.
Published in DKUM: 04.06.2019; Views: 1473; Downloads: 120
Full text (2,04 MB)

Abstract: Problematika financiranja zdravstva postaja zadnje čase problem večine držav. Naloga obravnava sisteme financiranje zdravstva v Republiki Sloveniji in v nekaterih izbranih državah. S pomočjo teoretičnih izhodišč, strokovne literature in statističnih podatkov poskuša potrditi na začetku zastavljene hipoteze. Namen naloge je proučiti sistem financiranja zdravstva v Republiki Sloveniji in v nekaterih drugih izbranih državah ter na osnovi njihovih prednosti in slabosti predlagati spremembe sistema financiranja slovenskega zdravstva, ki bi vodile v finančno vzdržen in učinkovit sistem. Namen naloge je tudi opredeliti sedanji položaj zdravstvenega doma v primarnem zdravstvu ter proučiti smernice za njegovo mesto in pomen v prihodnosti. Z nalogo smo potrdili hipotezo, da se izdatki za zdravstvo povečujejo v večini držav. Vzrok za to je v daljši življenjski dobi, velikem napredku tehnologije, ki daje v zdravstvu veliko več možnosti zdravljenja kot pred leti, v samem načinu življenja in v miselnosti ter zahtevnosti sedanje družbe. Zaradi tega denarja v zdravstvu ni nikoli dovolj in mnoge države iščejo ter proučujejo nove modele financiranja zdravstva, ki bi bili finančno vzdržni in učinkoviti ter ne bi negativno vplivali na kakovost. Ugotovili smo tudi, da najdražji sistemi nujno ne nudijo tudi najvišje kakovosti, vsekakor pa sta višina izdatkov namenjenih za zdravstvo in kakovost pozitivno povezana. Potrjuje se tudi predpostavka, da število zdravnikov z leti ne narašča skladno s povečevanjem izdatkov za zdravstvo. Vzroki so predvsem v dolgotrajnem in dragem študiju ter v samih kapacitetah učnih bolnišnic, potrebnih za izvajanje praktičnih vaj. Povečuje se število prebivalstva in daljša njihova življenjska doba, kar prinaša nove bolezni, kronična obolenja in starostne zdravstvene težave ljudi. Vse to pa povečuje potrebe po večjem številu zdravnikov in višjih sredstvih za zdravstvo. V nalogi smo prišli do zaključka, da bo v prihodnje potrebno vzpostaviti tak sistem financiranja zdravstva, ki bo finančno vzdržen, hkrati pa bo nudil visoko kakovost in možnost usmerjenosti posameznih zdravstvenih ustanov na tiste skupine ljudi, ki so v določenem območju najbolj rizične in izpostavljene največjemu tveganju za zdravje. Usmeriti se bo potrebno v preventivne dejavnosti, ki bolezni preprečujejo in jih izvajamo predvsem na primarni ravni. Za tak način dela pa je zdravstveni dom eden najprimernejših in najcenejših oblik organizacije primarnega zdravstva. Potrebno bo le, da postane fleksibilnejši in se sproti prilagaja potrebam družbe. Potrebno bi bilo razmisliti tudi o sistemu dogovarjanja z ZZZS in prenosa nekaterih specialističnih dejavnosti v ambulantno dejavnost zdravstvenih domov.
Keywords: financiranje zdravstva, zdravstveni sistemi, zdravstvena ekonomika, zdravstveni dom, primarno zdravstveno varstvo, obvezno zdravstveno zavarovanje, javno in zasebno zdravstvo
Published in DKUM: 11.05.2011; Views: 5579; Downloads: 937
Full text (2,86 MB)