| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
SOFINANCIRANJE OBČINSKIH INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV S SREDSTVI EU - S POUDARKOM NA SREDSTVIH ZA REGIONALNI RAZVOJ
Branko Žnidar, 2016, master's thesis

Abstract: Občani vsake občine želijo imeti ustrezne pogoje za življenje. Za nekatere so ti pogoji minimalni, nekateri občani pa imajo postavljene višje standarde za življenje. Občina oz. lokalna skupnost, kot osnovna enota razvoja na lokalnem nivoju, skuša zadovoljiti čim širši krog občanov kar se tiče njihovih potreb. Vendar je potrebno ugotoviti, da so občine omejene s svojimi sredstvi, zato so nekateri občani nezadovoljni s standardi, ki jih zagotavlja lokalna skupnost. Občine so najprej zavezane k izpolnjevanju zakonskih obveznosti, ki pa se v večini primerov ne poznajo v izgrajeni infrastrukturi, ki jo občani najprej opazijo. Zato je pomembno, da občinska uprava z županom na čelu v vsaki občini dobro pozna realne potrebe na terenu in ne samo želje občanov. Za zadovoljevanje vseh potreb so potrebna finančna sredstva, finančna sredstva pa so omejena. Izgradnja infrastrukture v lokalnem okolju torej ni samoumevna, ampak je za realizacijo infrastrukturnih projektov s strani občinske uprave potrebno vložiti kar precej napora. Po navadi se pri realizaciji projektov zatakne pri manjkajočih finančnih sredstvih. Občina ima polega lastnih virov na voljo še vire iz naslova zadolževanja, vendar to ni najbolj zaželen ukrep. Najbolj optimalna rešitev je, da se za izvedbo infrastrukturnih projektov pridobijo ustrezna sofinancerska sredstva. S pridobitvijo prepotrebnih sofinancerskih sredstev je realizacija infrastrukturnih projektov hitrejša in s tem tudi kakovost življenja občanov boljša. Potrebe občin pri izvedbi teh projektov so večje, kot pa je njihova finančna zmožnost in zato je pridobitev takšnih virov skoraj nujna. Ključen namen naloge je pokazati način za pridobitev ustreznih sofinancerskih sredstev, s poudarkom na evropskih sredstvih za regionalni razvoj. Kot praktičen primer je prikazano koriščenje teh sredstev v Občini Slovenska Bistrica. Občina Slovenska Bistrica je sredstva za regionalni razvoj v obdobju 2007 – 2013 uspešno koristila, za kar pa se je morala tudi zadolžiti. S tem smo potrdili eno izmed postavljenih hipotez. Ključno vprašanje je, kaj sledi občinam v obdobju 2014 – 2020 glede sofinanciranja infrastrukturnih projektov. Te realnosti se občine žal že zavedajo, saj je dejstvo takšno, da je za občine do leta 2020 žal na voljo le peščica evropskih sredstev.
Keywords: financiranje občin, sofinancerska sredstva, razvoj regij, evropski skladi, realizacija projektov
Published: 12.12.2016; Views: 796; Downloads: 115
.pdf Full text (860,08 KB)

2.
FINANCIRANJE INVESTICIJSKIH PROJEKTOV V ČASU GLOBALNE FINANČNE KRIZE
Alenka Urnaut Ropoša, 2016, master's thesis

Abstract: Po sesutju nepremičninskega trga v Združenih državah Amerike v letu 2007, propadu investicijske banke Lehman Brothers, je po začetnem zanikanju tla pod nogami spodneslo veliki večini finančnega sektorja v Evropi, z manjšim zamikom pa tudi v državah JV Evrope. Ni bilo dovolj, da je Srbija komaj zlezla iz recesije in okusila sadove zahodnega kapitalizma, že je bila v novi recesiji. Banke so tako rekoč čez noč prenehale posojati denar, veliki bančni sistemi so se znašli v hudih težavah in tako projekti niso imeli prihodnosti. Veliko podjetij, ki so se ukvarjala z razvojem nepremičninskih projektov (angl. Developer), in investitorjev je bilo pred velikim izzivom, tj. kako nadaljevati projekte. Klasični načini izvajanja projekta z dolžniškim virom financiranja in le majhno lastno udeležbo niso dobili več podpore v bankah. Veliko projektov je bilo že pripravljenih na izvedbo, vendar jih zaradi težav s financiranjem niso mogli nadaljevati. Velike trgovske verige so ravno v času pred nastopom finančne krize preoblikovale svoje modele financiranja naložb iz lastnih v dolgoročne, najemne. Ker je padec povpraševanja v trgovskem sektorju nastopil nekoliko pozneje in v bistveno blažji obliki, so velike trgovske verige pritiskale na investitorje in podjetja za razvoj projektov. Tako so se razvili in oblikovali novi modeli financiranja investicijskih/nepremičninskih projektov, ki jih predstavljamo v magistrskem delu. V teoretičnem delu se osredinjamo na mednarodne finance in vzroke mednarodnega gibanja kapitala, v raziskavi oblikujemo modele financiranja v času globalne finančne krize. Na novo opredeljujemo dejavnike tveganja in preverjamo, kaj se je v času od leta 2009 do leta 2014 dogajalo na srbskem trgu trgovskih nepremičnin. Raziskovalni problem, ki se ga lotevamo v magistrskem delu, je, kako in na kak način zagotoviti vire financiranja za mednarodne investicijske/nepremičninske projekte v času globalne finančne krize s poudarkom na komercialnih projektih (trgovine, trgovska središča) na trgu Republike Srbije, ki spada v območje trgov JV Evrope. Raziskavo smo začeli izvajati v letu 2010 in potem več let spremljali gospodarsko okolje, v katerem so se razvijali nepremičninski projekti. Ugotovili smo, da je po nastopu finančne krize zaradi zmanjšanja kreditiranja bank in novih pogojev, ki jih te postavljajo kreditojemalcem, nastal primanjkljaj pri financiranju projektov. Zaradi tega se je okrepilo sodelovanje med investitorji, kamor sodijo skladi, kot so: pokojninski skladi, nepremičninski skladi ali večja nepremičninska podjetja in podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem nepremičninskih projektov. Tako so se zadnji izognili oziroma v veliki meri zmanjšali potrebo po dolžniških virih financiranja, saj novi modeli sodelovanja temeljijo na vnaprejšnjem financiranju, vnaprejšnji prodaji ali na soinvestitorstvu. Prav zaradi tega razvoj projektov ni zastal, nasprotno, v državah, ki so od trgovskega sektorja precej podhranjene, se je nadaljeval, sicer v nekoliko zmanjšanem obsegu, pa vendar precej nadpovprečno v primerjavi z zahodno Evropo. Velik motiv zahodnih investitorjev so tudi – predvsem zaradi visoke stopnje tveganja – razmeroma visoki donosi. Prav tveganje pa je tisto, ki je v zadnjem obdobju doživelo popolno prenovo in nove poglede. Investitorji se navadno za vnaprejšnji nakup ali vnaprejšnje financiranje ne odločajo, če tveganja ne znižajo na najnižjo mogočo raven, kar pomeni, da zahtevajo pravnomočno gradbeno dovoljenje in pretežno oddane površine, in to še pred začetkom projekta. Prav zaradi spremenjenih modelov financiranja, pri katerih podjetja za razvoj projektov že vnaprej sklepajo pogodbe o prodaji nepremičnin, sicer projekta sploh ne začnejo izvajati, so stroški financiranja izgubili svojo težo pri vplivu na vrednost nepremičnine. Na vrednost nepremičnine v največji meri vplivata stopnja donosa (mera kapitalizacije) in povprečna najemnina, ki jo lahko doseže investitor pri oddaji objekta ob predpostavki, da gre za dolgoroč
Keywords: mednarodne poslovne finance, podjetniške naložbe, financiranje projektov, financiranje podjetij, investicijski projekti, finančna kriza, projektni menedžment, ocenjevanje tveganosti, investicijska odločitvena merila, nepremičninski skladi, donosnost naložb
Published: 06.07.2016; Views: 1124; Downloads: 137
.pdf Full text (7,04 MB)

3.
ALTERNATIVNI VIRI FINANCIRANJA JAVNIH PROJEKTOV - JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO
Snežana Kaliope, 2015, master's thesis

Abstract: Povzeto po zakonu, javno-zasebno partnerstvo predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte oziroma javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, in je sklenjeno med javnim ter zasebnim partnerjem. S sprejetjem zakona o javno-zasebnem partnerstvu so občine in država dobile pravno podlago za izvajanje projektov v obliki javno-zasebnih partnerstev. S tem so se odprla vrata, ki so zasebnemu sektorju omogočila, da prevzame aktivnejšo vlogo. Za investiranje in razvoj pa moramo imeti jasno zastavljene in opredeljene cilje, izdelano oceno tveganja in projicirano finančno sliko. Možni viri financiranja so različni, kar smo opredelili v teoretičnem delu predmetne naloge. Ker država ne zmore obsežnega financiranja vzpostavitve javnih dobrin, se je tekom let razvil omenjen koncept javno-zasebnega partnerstva, kar je pospešeno vključevalo zasebni sektor v financiranje izgradnje infrastrukture in posledično upravljanje ter zagotavljanje raznoraznih storitev. V nalogi smo opredelili koncept javno-zasebnega partnerstva, saj povezuje tako interese javnega kot zasebnega sektorja, in na praktičnem primeru prikazali projekt oskrbe dobave s toploto v Mestni občini Maribor. Projekti javno-zasebnih partnerstev so projekti, ki so v javnem interesu in so namenjeni vzdrževanju ali upravljanju javne infrastrukture.
Keywords: javno-zasebno partnerstvo, projektno financiranje, koncesija, kazalniki projektov
Published: 02.06.2015; Views: 907; Downloads: 192
.pdf Full text (4,27 MB)

4.
5.
6.
7.
8.
INVESTICIJSKI PROJEKT GRADNJE ZA TRG
Gregor Čas, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava celoten investicijski projekt gradnje za trg. Je vrsta projekta pri kateri mora investitor ob gradnji skrbeti še za prodajo. Predstavljene so vse faze projekta in njihove aktivnosti, od začetne ideje do prodaje zadnje stanovanjske ali poslovne enote. V uvodnem delu je opredeljen vpliv projektnega menedžmenta, ter možnosti financiranja in investiranja udeležencev pri projektih gradnje za trg. Predstavljeni so zakoni in vsa potrebna dokumentacija ter značilni stroški in kazalniki ekonomske upravičenosti. Sledi predstavitev življenjskega cikla gradnje za trg, kjer je prikazan vpliv trženja oz. prodaje. V zaključku je predstavljen celoten investicijski proces gradnje za trg, s podanimi predlogi za večanje konkurenčnosti investitorjev na trgu in izdelan je zagonski elaborat za stanovanjsko — poslovni objekt Kondominij Tivoli.
Keywords: gradbeništvo, projektni menedžment, nepremičnine, investicijski projekt, gradnja za trg, zagonski elaborat, investiranje, financiranje, stroški, upravičenost projektov, dokumentacija, ...
Published: 27.08.2010; Views: 4050; Downloads: 562
.pdf Full text (2,04 MB)

9.
STRUKTURNI SKLADI EU KOT VIR FINANCIRANJA RAZVOJA V SLOVENIJI
Nina Vertačnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Z vstopom v EU si je Slovenija pridobila tudi pravico do črpanja iz strukturnih skladov. Sredstva so namenjena hitrejšemu razvoju manj razvitih regij EU. Po podatkih, ki jih imamo na voljo, lahko rečemo, da je Slovenija, kljub začetnim težavam, uspešno zaključila svoje prvo programsko obdobje 2004—2006. Nova finančna perspektiva je Sloveniji prinesla znatno več sredstev kot v prvih dveh in pol letih članstva. Poglavitni cilji nove finančne perspektive v Sloveniji so: vlaganje v cestno infrastrukturo, varstvo okolja, energetsko učinkovitost, veliko sredstev je namenjenih tudi za raziskave in razvoj ter podporo podjetništvu.
Keywords: Strukturni skladi, kohezijska politik, nova finančna perspektiva 2007-2013, financiranje projektov, prijava na razpis
Published: 19.08.2010; Views: 1740; Downloads: 203
.pdf Full text (755,31 KB)

10.
PRIDOBIVANJE SREDSTEV IZ EVROPSKIH STRUKTURNIH SKLADOV
Marija Poročnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija si je z vstopom v EU poleg številnih prednosti pridobila tudi pravico do črpanja kohezijskih sredstev; sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki so namenjena hitrejšemu razvoju manj razvitih regij EU. Težko je zagotovo reči, kako uspešna je Slovenija dejansko bila pri pridobivanju in porabi sredstev strukturnih skladov. Vendar pa na podlagi podatkov, ki so že na voljo, lahko sklepamo, da je Slovenija kljub začetnim težavam uspešno zaključila prvo programsko obdobje 2004-2006. Pomembno pa je, da si je nabrala dragocene izkušnje za finančno perspektivo 2007-2013, v kateri je Sloveniji namenjenih znatno več sredstev kot v prvih dveh in pol letih članstva. Podjetja in organizacije, ki želijo priti do sredstev strukturnih skladov, se prijavijo na ustrezen razpis. Poleg zamisli za uspeh, torej dobre poslovne ideje, je za uspeh na razpisu potrebna dobra priprava projekta in dokumentacije. EU prepričajo le inovativni in dobro pripravljeni projekti. Prav tako je potrebno s pripravami začeti že nekaj mesecev prej, saj po izidu razpisa časa ni veliko.
Keywords: Strukturni skladi, nova finančna perspektiva 2007-2013, financiranje projektov, prijava na razpis.
Published: 23.02.2010; Views: 2137; Downloads: 425
.pdf Full text (362,32 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica