1. Primerjava cen programov predšolske vzgoje v izbranih Pomurskih občinahLaura Pucko, 2023, undergraduate thesis Abstract: Predšolska vzgoja je program zgodnjega otroštva, v katerem otroci združujejo učenje z igro v programu, ki ga vodijo strokovno usposobljeni odrasli. Otroci so najpogosteje vpisani v predšolsko šolo med tremi in petimi leti. Vrtec je izobraževalna ustanova ali učni prostor, ki otrokom pred začetkom obveznega izobraževanja na osnovni šoli ponuja predšolsko vzgojo. Lahko se upravlja javno ali zasebno in se lahko subvencionira iz javnih sredstev.
Namen diplomske naloge je raziskati, kakšne so cene programov predšolske vzgoje v izbranih pomurskih občinah, in sicer v občini Lendava, Murska Sobota in Turnišče in kolikšen delež prispevajo k financiranju predšolske vzgoje občine in kako to vpliva na njihovo poslovanje. V diplomski nalogi bomo zajeli tudi koliko enot vrtca je v posamezni občini.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem bomo povzeli predšolsko vzgojo, kakšna pravna podlaga je potrebna za ustanovitev tako javnega kakor tudi zasebnega vrtca in tudi samo razliko njunega financiranja.
V praktičnem delu diplomske naloge pa bomo preučili financiranje predšolske vzgoje in med posameznimi občinami naredili primerjavo samega financiranja. Pričeli smo z cenami programov, nato s prispevkom občin, koliko prispevajo občine same in tudi druge vire financiranja s strani države, staršev in drugih virov. Prikazali bomo tudi samo poslovanje vrtca.
V raziskavo bomo vključili tudi višje cene programov predšolske vzgoje, ki jih napovedujejo občine same, kot posledico višjih cen energentov, hrane in drugih s tem povezanih stroškov, ki vplivajo na oblikovanje ekonomske cene.
Keywords: predšolska vzgoja, financiranje, programi predšolske vzgoje, prispevek občin
Published in DKUM: 02.11.2023; Views: 408; Downloads: 22
 Full text (943,84 KB) |
2. Vpliv zadolženosti občin na pridobivanje sredstev Evropske unijeBernarda Maučec Cigan, 2016, master's thesis Abstract: Republika Slovenija je od leta 2004 z vstopom v Evropsko unijo upravičena do črpanja sredstev iz proračuna Evropske unije. Slovenija se pri črpanju sredstev iz Evropske unije srečuje s težavami, ker še vedno nima regij, temveč številne majhne, večinoma finančno šibke občine in regionalna središča, katerih razvoj je večinoma financiran s sredstvi iz državnega proračuna.
Ker v Sloveniji še vedno nimamo regij, predstavljajo občine osnovne enote za izvajanje regionalnega razvoja države. Strokovna literatura navaja, da občine ne morejo bistveno vplivati na skladnejši regionalni oziroma gospodarski razvoj, saj kohezijska politika Evropske unije daje prednost večjim, regionalno usmerjenim projektom.
V Sloveniji deluje 212 občin. Občine so po velikosti, številu prebivalcev in gospodarski moči zelo različne, zato je naloga države, da zagotovi tak sistem financiranja občin, ki bo omogočal njihovo učinkovitost in enakost pri izvajanju zakonsko določenih nalog. Občina predstavlja samostojno gospodarsko enoto. Če so občine gospodarsko in ekonomsko močnejše, lahko namenijo več proračunskih sredstev zadovoljevanju tistih javnih potreb, ki omogočajo višji življenjski standard prebivalcev. Z reformo lokalne samouprave je večina novonastalih občin videla uspešnejši gospodarski preboj svoje lokalne skupnosti v odcepitvi od matičnih občin. Vendar nove, finančno šibke občine (dobra polovica slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev), večinoma niso doprinesle k večjemu gospodarskemu razvoju regije, temveč prej k večji regionalni razdrobljenosti in zmanjšanju vloge lokalne samouprave.
Ker sedanji sistem financiranja občin dodatno povečuje odvisnost od finančnih sredstev iz državnega proračuna in v večini slovenskih občin ne omogoča občinam finančne avtonomije, ki je osnova lokalne razvoja, so sredstva iz skladov Evropske unije velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenskih regij.
Čeprav imajo občine težave s pridobivanjem evropskih sredstev, so se prejeta transferna sredstva iz proračuna Evropske unije leta 2014 bistveno povečala. Evropski razvojni denar je tako postal drugi največji vir prihodka občinskih proračunov, saj občine več denarja zberejo le še z dohodnino.
Tako so za Slovenijo evropska sredstva pomemben dolgoročni dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Čeprav financiranje projektov iz skladov Evropske unije le dopolnjuje nacionalne politike razvoja, predstavljajo evropska sredstva dodatna vrednost projektom, velikokrat pa so celo nujna za njihovo izvedbo, kar se še bolj odraža v času gospodarske in finančne krize. V času povečane obremenjenosti javnih financ, neustreznega financiranja lokalne samouprave, sredstva iz skladov EU zagotavljajo pomemben prispevek pri izvajanju razvojnih funkcij države.
Glavni namen naloge je ob proučitvi aktualnega financiranja lokalnih skupnosti in problematiki zadolževanja občin na primeru Pomurske statistične regije ugotoviti ali bi Republika Slovenija lahko pridobila več sredstev iz proračuna EU, če ne bi bila razdrobljena na 212 občin, ker bi bile večje občine učinkovitejše pri črpanju sredstev EU.
Keywords: financiranje občin, lokalna samouprava, viri financiranja, lokalna skupnost, občine, zadolževanje občin, Evropska unija, črpanje sredstev EU, sredstva iz proračuna EU.
Published in DKUM: 07.03.2017; Views: 2816; Downloads: 215
Full text (1,49 MB) |
3. ANALIZA IN PROBLEMATIKA ZADOLŽEVANJA LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJIŠpela Justin, 2016, master's thesis Abstract: Avtonomna lokalna samouprava za svoje delovanje potrebuje zadostne finančne vire. To pomeni, da morajo biti ti sorazmerni z nalogami lokalnih skupnosti ter jim omogočati skladen razvoj. Razvoj dosegajo lokalne skupnosti z investicijsko dejavnostjo oz. z razvojnimi projekti. Magistrsko delo se osredotoča na enega od virov financiranja občinskega razvoja, na zadolževanje. Slovenska zakonodaja določa, da smejo občine, skladno z v Evropi uveljavljenim načelom zlatega fiskalnega pravila na lokalni ravni, z zadolževanjem financirati le svoje investicije, ne pa tekočih odhodkov, kar pomeni, da se celotna zadolžitev občin odrazi v njihovem investiranju in s tem ugodno vpliva na makroekonomske kazalce države. Država dolžniško financira primanjkljaj prihodkov v svojih bilancah. To je tudi bistvena razlika med zadolževanjem slovenskih občin in države.
V magistrskem delu je prikazan sistem zadolževanja slovenskih občin in države. Nato so prikazane omejitve zadolževanja in razpoložljivost dolžniških inštrumentov lokalne ravni doma in v nekaterih drugih državah. Obravnavana je aktualna slovenska problematika padanja občinskih prihodkov za financiranje izvirnih nalog v zadnjem času, ob tem, da se pristojnosti občin ne zmanjšujejo. Sistemsko padanje prihodkov povečuje potrebo po zadolževanju občin z namenom financiranja razvojnih projektov in s tem zagotavljanja skladnega razvoja. Zato se zastavlja vprašanje, ali so omejitve zadolževanja ovira za doseganje skladnega razvoja lokalne ravni, česar pa z raziskavo v empiričnem delu nismo mogli potrditi. Dejstvo je, da so občine skupaj v letih od 2011 do 2014, s precej manjšimi proračuni od države, financirale investicije približno enake vrednosti kot država. Zato je izjemno pomembno, da lokalne oblasti razpolagajo z ustreznimi resursi za nujno investiranje lokalne ravni, kar pa je odvisno od razvitosti lokalnih finančnih trgov in s tem razpoložljivosti različnih oblik zadolževanja ter od zakonodajnega okvira, ki ureja zadolževanje lokalne samouprave.
Zadolženost lokalne ravne je konec leta 2014 predstavljala 2,6 % celotnega javnega dolga, medtem ko je zadolženost centralne ravni predstavljala 97,4 % javnega dolga. V magistrskem delu nas je zanimalo ali je zadolženost slovenskih občin v primerjavi z zadolževanjem države neproblematična z vidika celotne zadolženosti, kar smo na osnovi analize treh kazalnikov potrdili. Država nadzoruje in omejuje zadolževanje občin, saj je njena naloga, da skrbi za javnofinančno stabilnost na makroekonomski ravni. Vendar pa je smiselno, da imajo občine dostop do zadostnih in raznolikih dolžniških virov za financiranje svojih razvojnih projektov, ki lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja ljudi ter ugodno vplivajo na zaposlenost in gospodarsko rast in hkrati pomenijo tudi razvoj države.
Keywords: Slovenija, lokalna samouprava, fiskalna decentralizacija, javne finance, financiranje občin, zadolževanje občin, zadolževanje države
Published in DKUM: 19.12.2016; Views: 2070; Downloads: 227
Full text (2,05 MB) |
4. SOFINANCIRANJE OBČINSKIH INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV S SREDSTVI EU - S POUDARKOM NA SREDSTVIH ZA REGIONALNI RAZVOJBranko Žnidar, 2016, master's thesis Abstract: Občani vsake občine želijo imeti ustrezne pogoje za življenje. Za nekatere so ti pogoji minimalni, nekateri občani pa imajo postavljene višje standarde za življenje. Občina oz. lokalna skupnost, kot osnovna enota razvoja na lokalnem nivoju, skuša zadovoljiti čim širši krog občanov kar se tiče njihovih potreb. Vendar je potrebno ugotoviti, da so občine omejene s svojimi sredstvi, zato so nekateri občani nezadovoljni s standardi, ki jih zagotavlja lokalna skupnost. Občine so najprej zavezane k izpolnjevanju zakonskih obveznosti, ki pa se v večini primerov ne poznajo v izgrajeni infrastrukturi, ki jo občani najprej opazijo.
Zato je pomembno, da občinska uprava z županom na čelu v vsaki občini dobro pozna realne potrebe na terenu in ne samo želje občanov. Za zadovoljevanje vseh potreb so potrebna finančna sredstva, finančna sredstva pa so omejena.
Izgradnja infrastrukture v lokalnem okolju torej ni samoumevna, ampak je za realizacijo infrastrukturnih projektov s strani občinske uprave potrebno vložiti kar precej napora.
Po navadi se pri realizaciji projektov zatakne pri manjkajočih finančnih sredstvih. Občina ima polega lastnih virov na voljo še vire iz naslova zadolževanja, vendar to ni najbolj zaželen ukrep. Najbolj optimalna rešitev je, da se za izvedbo infrastrukturnih projektov pridobijo ustrezna sofinancerska sredstva.
S pridobitvijo prepotrebnih sofinancerskih sredstev je realizacija infrastrukturnih projektov hitrejša in s tem tudi kakovost življenja občanov boljša. Potrebe občin pri izvedbi teh projektov so večje, kot pa je njihova finančna zmožnost in zato je pridobitev takšnih virov skoraj nujna.
Ključen namen naloge je pokazati način za pridobitev ustreznih sofinancerskih sredstev, s poudarkom na evropskih sredstvih za regionalni razvoj. Kot praktičen primer je prikazano koriščenje teh sredstev v Občini Slovenska Bistrica.
Občina Slovenska Bistrica je sredstva za regionalni razvoj v obdobju 2007 – 2013 uspešno koristila, za kar pa se je morala tudi zadolžiti. S tem smo potrdili eno izmed postavljenih hipotez.
Ključno vprašanje je, kaj sledi občinam v obdobju 2014 – 2020 glede sofinanciranja infrastrukturnih projektov. Te realnosti se občine žal že zavedajo, saj je dejstvo takšno, da je za občine do leta 2020 žal na voljo le peščica evropskih sredstev.
Keywords: financiranje občin, sofinancerska sredstva, razvoj regij, evropski skladi, realizacija projektov
Published in DKUM: 12.12.2016; Views: 1526; Downloads: 232
Full text (860,08 KB) |
5. Obveznice kot vir financiranja samoupravnih lokalnih skupnostiNina Pulko, 2016, master's thesis/paper Abstract: Lokalna samouprava predstavlja pomemben element demokratične ureditve sodobnih držav. Temeljna izhodišča za ureditev sistema lokalne samouprave v Sloveniji so podana že v ustavi, ki je uvedla lokalno samoupravo kot pravno sistemsko institucijo in jo opredelila za eno svojih temeljnih demokratičnih načel. Kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti so opredeljene občine, ki samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve ter izvršujejo naloge, katere so nanje prenesene z zakoni. V Sloveniji deluje 212 občin.
Bistven pogoj uresničevanja lokalne samouprave predstavljajo zadostna finančna sredstva, saj finančna neodvisnost pomeni enega ključnih elementov samoupravnosti. Občine se financirajo iz lastnih virov, sredstev države in z zadolžitvijo, ki naj bi se uporabljala predvsem za financiranje naložb. Z uporabo dolžniških virov financiranja se lahko poveča obseg razpoložljivih finančnih sredstev, s tem pa tudi možnost izvedbe večjih investicij. Dodatno omogoča porazdelitev bremena izgradnje določene infrastrukture na več generacij, ki bo le-to koristila. V prid zadolževanja govori tudi podatek, da pomeni popolnoma lastno financiranje najdražjo obliko financiranja naložb, saj je cena tovrstnega kapitala praviloma višja, kot če so vključeni tudi zunanji viri financiranja. Najbolj razširjen način zadolževanja je najem bančnega kredita. V drugih, sodobnih, gospodarstvih se občine vedno pogosteje odločajo za alternativne oblike zadolževanja, kot je zadolževanje z izdajo obveznic na kapitalskem trgu. Obveznice, katerih izdajatelji so organi nižjih oblasti, so imenovane občinske obveznice.
To delo obravnava značilnosti in vlogo občinskih obveznic kot alternativnega vira zadolževanja samoupravnih lokalnih skupnosti ter razširjenost uporabe instrumenta v nekaterih državah Evropske unije. Proučuje dejavnike, ki vplivajo na vzpostavitev in razvoj trga občinskih obveznic. Analizira slovenski sistem financiranja občin in zakonske okvire možnosti zadolževanja ter primerja zadolženosti nižjih nivojev upravljanja v Sloveniji z državami EU. Obravnava slovenski trg kapitala in vlagatelje. Izračunani so hipotetični prihranki, ki bi jih bili deležni izdajatelji, v kolikor bi se, namesto s klasičnim bančnim kreditom, zadolžili z izdajo občinskih obveznic. Delo proučuje, v kakšnem obsegu so v Sloveniji izpolnjeni pogoji za izdajo občinskih obveznic in podaja oceno potenciala razvoja instrumenta.
Občinske obveznice se izdajajo predvsem za financiranje naložb v lokalno infrastrukturo. Praviloma so to obsežni projekti, kot so izgradnja komunalne infrastrukture, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov ter podobnih infrastrukturnih projektov, ki so v splošnem interesu lokalne skupnosti. Izdaja obveznic običajno pomeni cenovno ugodnejši vir financiranja v primerjavi z bančnim kreditiranjem. Potencial obsega zadolžitve je praviloma večji in ima daljši rok odplačil. Obenem pomeni dodatno diverzifikacijo virov financiranja in zmanjšuje odvisnost od ostalih kreditodajalcev. Z izdajo občinskih obveznic se dodatno poveča obseg razpoložljivih finančnih sredstev, in s tem tudi možnost izvedbe večjih investicij. Uporaba cenejšega vira financiranja lahko pozitivno vpliva na finančni položaj občin, ki morebitne prihranke lahko uporabijo za druge investicijske projekte.
Kljub razširjenosti uporabe instrumenta v tujini, pregled obstoječega pravnega okvira pokaže, da v Sloveniji zadolževanje občin z izdajo obveznic ni možno.
Keywords: Občinske obveznice, samoupravne lokalne skupnosti, financiranje občin, zadolževanje občin
Published in DKUM: 10.12.2016; Views: 2067; Downloads: 202
Full text (2,05 MB) |
6. FINANCIRANJE OBČIN - NA PRIMERU OBČINE PUCONCILea Ficko, 2016, undergraduate thesis Abstract: Za opravljanje svojih nalog, ter za zagotovitev samostojnosti in neodvisnosti, potrebuje lokalna samouprava dovolj finančnih sredstev. Lokalne zadeve financira občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolževanja.
V diplomski nalogi sem v teoretičnem delu predstavila pojem občine na splošno, financiranje občin, primerno porabo, proračun, vire financiranja občin, kjer sem podrobneje predstavila lastne vire občin. Prav tako sem v teoretičnem delu še predstavila finančno izravnavo države in zadolževanje. Drugi del pa je bolj praktične narave, v njem sem prikazala izračun primerne porabe na primeru Občine Puconci, in gibanje prihodkov in odhodkov v Občini Puconci v letih 2013 – 2015 in jih tudi grafično ponazorila.
Keywords: občina, financiranje občin, primerna poraba, proračun, viri financiranja, finančna izravnava
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1408; Downloads: 150
Full text (1,01 MB) |
7. SODOBNI NAČINI FINANCIRANJA LOKALNIH SKUPNOSTIMiroslav Sarkičević, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem preveril sem skladnost sistema financiranja lokalnih skupnosti iz vidika smernic Evropske listine o lokalni samoupravi, predvsem načela sorazmernosti ter avtonomnosti. Opravil sem analizo financiranja lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji. Opredelil in razčlenil sem naloge občin ter oblike in načine njihovega izvajanja. V skladu z /ZFO-1/ sem razčlenil prihodke po posameznih virih ter opravil analizo na podlagi prihodkov in odhodkov lokalnih skupnosti. Rezultati analize kažejo, da imajo Slovenske občine na voljo zadostno število raznovrstnih finančnih virov za financiranje nalog. Na agregatni ravni je sistem financiranja občin ustrezen prejeta sredstva pa v sorazmerju z nalogami občin.
Keywords: Lokalna samouprava, financiranje občin, fiskalna decentralizacija, Slovenija
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1656; Downloads: 198
Full text (1,14 MB) |
8. ANALIZA PRORAČUNA OBČINE GRADLidija Krpič Časar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Občina Grad je ena izmed manjših občin na severovzhodu Slovenije. Nastala je leta 1998. Meri 37,4 km2 in zajema sedem naselij Dolnji Slaveči, Grad, Kovačevci, Kruplivnik, Motovilci, Radovci in Vidonci, v katerih živi okrog 2.200 prebivalcev. Je pretežno kmetijsko območje, brez industrije, prevladuje obrtništvo z raznimi dejavnostmi.
Občina Grad se financira in izvršuje naloge iz svoje pristojnosti na podlagi sprejetega proračuna. Financira se lahko iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolževanja. Pomemben dodaten vir pa predstavljajo sredstva iz Evropske skupnosti, pridobljena na podlagi razpisov, ki jih občina porablja za financiranje za razvoj občine pomembnih projektov. V proračunu morajo biti opredeljeni vsi prihodki in odhodki proračuna ter obseg zadolževanja. Proračun mora biti uravnotežen.
V diplomskem delu je predstavljeno področje lokalne samouprave. Podrobneje so opredeljene značilnosti proračuna in njegove naloge, proračunska načela, sestava in sprejemanje proračuna ter njegovo izvajanje. V nadaljevanju so predstavljene zakonske podlage financiranja občin, viri financiranja in zadolževanje. Predstavljene so bistvene značilnosti Občine Grad. Narejena je analiza proračuna Občine Grad za obdobje desetih let, torej med leti 2006 in 2015. Iz analize je razvidno, da je Občina Grad v tem desetletnem obdobju uspešno pridobivala evropska sredstva in jih porabljala za izboljšanje kakovosti življenja v svoji občini. Delovanje občine in izvrševanje nalog je odvisno od dobrega planiranja prihodkov in odhodkov proračuna in seveda od dobrega gospodarjenja. Pomembno pa je tudi, kako uspešna je občina pri pridobivanju dodatnih sredstev države in drugih institucij ter sredstev iz proračuna Evropske unije. Občina se lahko dolgoročno razvija le s pridobivanjem dodatnih sredstev in z ugodnim zadolževanjem, saj se v današnjem času finančna sredstva povsod krčijo, obsegi nalog pa ostajajo enaki ali pa se povečujejo. Glede na trenutno stanje pa bo Občina Grad kot tudi druge občine vse težje zadovoljevala potrebe svojih prebivalcev.
Keywords: občina, lokalna samouprava, proračun, prihodki, odhodki, financiranje občin, zadolževanje
Published in DKUM: 16.08.2016; Views: 2471; Downloads: 179
Full text (595,14 KB) |
9. FINANČNA IZRAVNAVA V OBČINI SLOVENSKA BISTRICAŠpela Boček, 2016, undergraduate thesis Abstract: Že Ustava RS (Uradni list RS št. 33/1991 – I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006, 47/2013), ki je najvišji pravni akt slovenske zakonodaje določa, da se občina financira iz lastnih virov. Občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanje svojih nalog, država v skladu z zakonsko določenimi načeli in merili zagotovi dodatna sredstva. (142. člen Ustava RS) To da institutu finančne izravnave velik pomen.
V diplomskem delu sem poleg določb Ustave RS zajela tudi druge zakonske akte, ki pokrivajo področje financiranja občin. Osredotočila sem se predvsem na institut finančne izravnave, postopek izračuna le te ter vse elemente, ki bistveno prispevajo k določanju finančnih izravnav od ene občine do druge. Ti elementi so: primerna poraba, povprečnina, primeren obseg sredstev ter prihodki, ki pripadajo občinam za financiranje nalog v njihovi pristojnosti.
Za boljše razumevanje sem predstavila izračun finančne izravnave, ki ga je izdelalo Ministrstvo za finance za občino Slovenska Bistrica za leto 2015 po različnih časovnih obdobjih. Upam, da sem bralcem z diplomskim delom približala institut finančne izravnave in odprla nova znanja na tem področju.
Keywords: Financiranje slovenskih občin, finančna izravnava, primerna poraba, primeren obseg sredstev, povprečnina, dohodki občin, Slovenska Bistrica
Published in DKUM: 04.07.2016; Views: 2082; Downloads: 168
Full text (538,86 KB) |
10. Informacijska podpora finančnega poslovanja občineMarjanca Trojanšek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Osamosvojitev Slovenije in nova Ustava Republike Slovenije sta pomenili ogromen korak k ustanavljanju občin. Skladno z ustavnimi določili je bila v letih od 1993 do 1994 v Sloveniji izvedena reforma lokalne samouprave. V teh letih je bila ustanovljena večina slovenskih občin, sprva večje, kasneje pa so se na željo in pobudo prebivalstva ustanovile tudi manjše. Danes je v Sloveniji 211 občin. Občina mora biti sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev ter izpolnjevati druge naloge v skladu z zakoni. Za izvrševanje nalog potrebuje sredstva, ki jih pridobiva iz lastnih virov, dodatnih sredstev države ter ob pomanjkanju omenjenih z zadolževanjem. Občine svoje prihodke in odhodke prikazujejo v proračunu. Pri oblikovanju proračuna so občine avtonomne, vendar morajo pri tem upoštevati predpise javnih financ.
Elektronske storitve pomenijo enostavnejše poročanje, povečanje učinkovitosti in odpravo napak zaradi avtomatizacije ter znižanje stroškov. Ker je računovodska dokumentacija najobsežnejši del vsakega poslovnega subjekta, je izbor prave informacijske tehnologije bistvenega pomena.
Keywords: občina, financiranje občin, proračun, informacijski sistem, e-poslovanje
Published in DKUM: 11.04.2016; Views: 1456; Downloads: 143
Full text (3,63 MB) |
