Search the digital library catalog

Abstract: V delu diplomskega seminarja smo se seznanili z javnimi podjetji, podrobneje s financiranjem javnih podjetij. Tako ste lahko prebrali kakšna je razlika med javnimi in zasebnimi podjetji, zakaj so javna podjetja neuspešna v primerjavi z zasebnimi, kako so gospodarske javne službe opredeljene oz. kaj spada pod njih. Navedli smo instrumente financiranja teh podjetij ter kako je zakonsko urejeno to financiranje in delovanje javnih podjetij. V nadaljevanju smo poiskali sezname podjetij, v katerih in Republika Slovenija neposredni lastniški delež. Ta podjetja smo razvrstili v različne skupine za lažje analiziranje po različnih kriterijih, da smo dobili kar se da dobro sliko o lastništvih naše države v teh podjetjih. Za najboljših dvajset podjetij iz tega seznama smo naredili analizo finančnega stanja v preteklem letu ter jih na kratko opisali. Za lažjo primerjavo njihovega poslovanja, smo v tabeli 36 zbrali najpomembnejše podatke o njihovem finančnem poslovanju in odstotku državnega deleža v njih. Za konec smo predstavili Javno komunalno podjetje LOG d.o.o. . Na primeru tega podjetja smo prikazali dejansko financiranje in poslovanje javnih podjetij. Za LOG do.o. smo naredili analize poslovanja v preteklih letih, načrte za prihodnost in strategijo javnega podjetja.
Keywords: Javno podjetje, financiranje javnih podjetij, gospodarske javne službe, instrumenti financiranja, država – lastnica, javno komunalno podjetje, zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
Published in DKUM: 05.01.2021; Views: 1421; Downloads: 109
Full text (1,54 MB)

Abstract: Odpadna embalaža predstavlja velik javnofinančni problem, zato sem se v nalogi osredotočil na analizo financiranja sistema za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo v Sloveniji. Proučil sem zakonodajo, pravne predpise, akterje, ki urejajo predmetno področje in ocenil dejansko stanje v letih od 2009 do 2016. Težave pri financiranju in nastanek stroškov izhajajo iz sistemskih pomanjkljivosti. Vrsto slabosti predstavlja način financiranja zbiranja odpadne embalaže, ker družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso sofinancirale zbiranja odpadne embalaže in postavitve infrastrukture za ločeno zbiranje odpadne embalaže, temveč sta se zbiranje in nabava infrastrukture v celoti zagotavljali s ceno gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Sistem zato ni spodbujal gospodinjstev in izvajalcev gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, da bi zbrali več odpadne embalaže in ni omogočal zadostne preglednosti delovanja sistema in stroškov ter prihodkov sistema v delu, ko morajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo zagotavljati predelavo odpadne embalaže, ki jo zberejo v sistemu. Kljub temu pa so gospodinjstva zaradi vse večje ozaveščenosti ločila vedno več odpadne embalaže, čeprav so morala zaradi uvedbe dodatne storitve plačevati zbiranje komunalnih odpadkov po višji ceni. Ministrstvo dolga leta ni zadostno posredovalo s svojimi ukrepi, ni pripravilo meril za določanje stroškov, ni pripravilo operativnega programa niti spremembe zakonodaje in tako ni vplivalo na vire financiranja, čeprav so imeli izvajalci gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov zaradi uvedbe ločenega zbiranja odpadne embalaže večje stroške, ker so morali zagotoviti dodatno infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadne embalaže in povečati pogostost odvoza komunalnih odpadkov, česar večinoma niso mogli v celoti nadomestiti z zvišanjem cene za storitve zbiranja odpadne embalaže. Nedorečenost razmerij med udeleženci v sistemu ravnanja z odpadno embalažo je omogočala opuščanje prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in povzročala tveganje prelivanja dobičkov iz javnega v zasebni sektor, zaradi tega pa ni bil ustrezno zavarovan javni interes. Podatki za oceno doseganja okoljskih ciljev so bili precenjeni, netočni in nezanesljivi za resne analize in prenovo sistema. Spremljanje in nadzor sistema ni bil zadosten in ciljno usmerjen. K učinkovitejšemu delovanju sistema ni prispevala niti okoljska dajatev - prvič, ker ni bila pobrana v zadostni meri in drugič, ker se zbrana sredstva niso porabljala za zmanjševanje obremenjevanja okolja ali za odpravo posledic, ki nastajajo zaradi vsebnosti okolju škodljivih snovi v embalažnih materialih, kar je glavni namen načela plačila za obremenjevanje, zaradi katerega je bila okoljska dajatev uvedena. V analiziranem obdobju je neustrezna ureditev sistema dopuščala neučinkovito in nepregledno financiranje ter spremljanje in nadzor delovanja sistema za ravnanje z odpadno embalažo in tako puščala odprta vrata za vrsto tveganj znotraj financiranja sistema.
Keywords: odpadna embalaža, ministrstvo za okolje, družbe za ravnanje z odpadno embalažo, izvajalci gospodaskih javnih služb, Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, financiranje, embalažnina, stroški, prihodki, okoljska dajatev.
Published in DKUM: 08.03.2017; Views: 1523; Downloads: 163
Full text (1,09 MB)