Search the digital library catalog

Abstract: Namen diplomske naloge je predstaviti način delovanja Finančne uprave Republike Slovenije, s fokusom na finančni preiskavi ter bralcem približati, kako izgledajo finančne preiskave in sam postopek inšpekcijskega nadzora. V ta namen je najprej predstavljena zgodovina carinske in davčne uprave, ker sta danes ti dve upravi združeni v eno enoto, današnjo Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Nadalje je predstavljena Finančna uprava Republike Slovenije; enoten državni organ, ki deluje na področju davkov, ureja naloge inšpekcijskega nadzora ter pravilnosti in pravočasnega izvrševanja davčnih in drugih obveznosti, nadzor nad vnosom, iznosom in tranzitom blaga, finančnega nadzora, finančne preiskave in ostalih nalog. Od leta 2014 Finančna uprava deluje kot enoten organ v sestavi Ministrstva za finance. Diplomska naloga je osredotočena na delovanje Finančne uprave, opravljanje finančnega nadzora in finančne preiskave. Z spremembo Zakona o finančni upravi, je izboljšana učinkovitost in delovanje finančne uprave. V diplomski nalogi so navedene spremembe zakona, ki so bile predlagane s strani državnega zbora in so vplivale na uspešnost in učinkovitost delovanja finančne uprave. Finančno preiskavo je možno izvesti tudi, če obstaja samo sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim se kršijo predpisi Finančne uprave, ker so naloge FURS-a da omejuje gospodarsko kriminaliteto. Opisani so postopki, ki jih mora davčni organ omogočiti, da se izvede finančna preiskava nad stranko. Po drugi strani, pa mora biti stranki tekom inšpekcijskega nadzora omogočeno, da izpodbija dokaze pridobljene v finančni preiskavi. V diplomski nalogi so preučevani tudi primeri finančnih preiskav FURS-a in podane ugotovitve.
Keywords: finančne preiskave, Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), finance, finančni nadzor, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.12.2023; Views: 389; Downloads: 84
Full text (1,38 MB)

Abstract: Standardni modeli ekonomske teorije se v veliki meri osredotočajo na individualno odločanje. Šele v zadnjih letih se je okrepilo zavedanje, da veliko ekonomskih odločitev v realnem svetu sprejmejo skupine, kot so uprave, odbori ali družine. Tako postaja skupinsko odločanje vedno pogostejša tema proučevanja ekonomistov. Slabosti skupinskega odločanja so najizrazitejše prav v obdobju izjemnih razmer, kot je tudi obdobje finančne krize; začetki zadnje tovrstne krize segajo v leto 2008. Glede na to, da se korporativno upravljanje finančnih institucij pogosto poudarja kot glavni razlog za nastalo krizo, in upoštevaje dejstvo, da je sistem upravljanja v bankah in finančnih institucijah zasnovan tako, da sprejemanje odločitev v veliki meri poteka v skupinah, velja pozornost usmeriti na dinamiko skupinskega odločanja ter na njen vpliv na nastanek in razvoj finančne krize. V članku so naprej predstavljene ugotovitve prevladujočih teorij, ki izhajajo s področja socialne, kognitivne in eksperimentalne psihologije ter pojasnjujejo razlike med individualnim in skupinskim odločanjem, s poudarkom na teoriji preobrata o tveganju in teoriji skupinske miselnosti. Sledi pregled ekonomskih študij s področja skupinskega in individualnega odločanja ter analiza vplivov skupinskih odločitev na nastanek in razvoj finančne krize.
Keywords: krize, finance, finančna kriza, upravljanje, odločanje, banke, bančništvo
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 380; Downloads: 0

Abstract: V diplomskem delu smo preučili odziv fiskalne politike na gospodarske posledice, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Na kratko opredelimo fiskalno politiko s teoretičnega vidika, nadalje pa preučimo vplive, ki jih je imela pandemija, zlasti na rast gospodarstva, brezposelnost in javne finance. Ekonomske posledice pandemije na države po svetu niso bile simetrične, do razlik je prihajalo tudi znotraj samih držav, pri čemer je imela ključno vlogo struktura samega gospodarstva. Države in regije, bolj odvisne od storitvenega sektorja, ki za poslovanje zahteva medosebne stike, so zaradi pandemije utrpele večjo škodo. Pri fiskalnih ukrepih smo se osredotočili na izbrane države, in sicer na Slovenijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, Združeno kraljestvo in ZDA. Ugotovili smo, da je bil odziv fiskalne politike za blažitev posledic pandemije COVID-19 enormen, vendar se je ta med državami razlikoval, tako po intenziteti kot tudi načinu. Ugotovili smo, da je Slovenija utrpela manjšo gospodarsko škodo kot druge države EU, ob tem pa je v pandemičnih letih 2020 in 2021 imela več javnofinančnih izdatkov kot druge države EU.
Keywords: fiskalna politika, javne finance, makroekonomija, pandemija, COVID-19.
Published in DKUM: 10.11.2022; Views: 779; Downloads: 109
Full text (2,15 MB)

Abstract: Entrepreneurial activity contributes various benefits to a country, one of the most impactful gains being the growth of GDP. Because of that, it is important for policymakers to put in place policies, which encourage and foster entrepreneurial activity- both on a national as well as international level. On an international level, the EU plays a major role in supporting entrepreneurial activity in Europe. For that purpose, the EU institutions are enforcing entrepreneurship-related policies and are establishing programs and funds, which benefit European enterprises. Special emphasis is placed on supporting the entrepreneurial activities of small and medium-sized enterprises (SMEs), which are the backbone of the economy. SMEs represent more than 99% of all enterprises in a country, and they create two out of three jobs. Because of their importance, the EU strives to provide a suitable environment and support for them to grow and exist in the long run. EU member countries exploit the offered support to different extents, which means that the EU support affects European companies and member countries in different ways. In this thesis, we explored the role of the EU in connection to entrepreneurial support and activity. Based on our research, we found very noticeable differences between more and less developed EU countries in terms of the amount of exploited EU support. We discovered that most of the time, more developed EU countries tend to exploit EU entrepreneurial support to a bigger extent, than less developed countries do. That is because less developed countries often lack the ability to set up suitable programs that could qualify for EU funding. We also discovered that less developed countries tend to have higher levels of early-stage entrepreneurial activity than more developed countries do. We have found that this is because citizens in these countries often create their businesses out of necessity, not so much because they perceived a good business opportunity. In less developed countries, where the economical state of the country is less stable and there is a lack of available job offers, citizens are pushed to entrepreneurship out of necessity in order to survive. Related to that, we also discovered that less developed countries dedicate more of their EU funds to SMEs than more developed countries do. But as they lack the proper entrepreneurial ecosystem, these enterprises often fail. Because of that, as it most often occurs out of necessity, high levels of entrepreneurial activity in a less developed country do not quite indicate a well-established national entrepreneurial system. Finally, based on all the data we collected and analyzed in this thesis we have found that entrepreneurial support offered by the EU has been increasing over the years. That is because in the last decades there has been a big increase in the number of programs and funds being established, which focus specifically on SMEs. The same can be seen with the number of entrepreneurial policies being enforced by the EU, as entrepreneurship became one of the main EU priorities.
Keywords: entrepreneurial support, entrepreneurship activity, EU funding, access to finance, economic development
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 789; Downloads: 79
Full text (2,33 MB)

Abstract: To, da je poslovanje podjetij v današnjem času vedno bolj zapleteno in večinoma računalniško podprto, ni več nobena skrivnost niti novost. Poslovanje podjetij je računalniško podprto že en čas, in sicer z ERP-sistemi, ki pomagajo pri načrtovanju virov. Povečuje se tudi količina podatkov, ki jih podjetja imajo in jih obvladujejo v skupni podatkovni bazi, ki jo ponujajo ERP-sistemi. Tudi to, da podjetja za poslovanje uporabljajo več različnih sistemov, ni nobena novost. Tako ni potrebna samo ustrezna tehnološka podprtost podjetij, ampak tudi zmožnost različnih sistemov, da so med seboj povezani oziroma integrirani in kljub temu omogočajo nemoteno uporabo. Čeprav tehnologija močno prispeva k poslovnim koristim podjetja, sama po sebi ne ustvarja koristi. Podjetja so tista, ki morajo najprej opredeliti in pregledati svojo strategijo in cilje, zagotoviti ustrezne človeške vire in prenoviti poslovne procese za optimalno poslovanje. Šele po tem lahko podjetje s pomočjo tehnologije doseže želene poslovne koristi. Z uvedbo tehnologije, oziroma v našem primeru uvedbo ERP-sistema, pa se vse šele začne. Podjetje mora pred, med in po uvedbi nenehno sodelovati s ponudnikom ERP-sistema in zagotoviti vzdrževanje ter podporo sistemu, ki se po nekaj letih uporabe zaključi. Po preteku podpore, ki jo zagotavlja ponudnik ERP-sistema, se veliko podjetij odloči za nadgradnjo obstoječega ERP-sistema ali pa za uvedbo novega. Ne glede na odločitev podjetja o tem, ali želi nadgraditi ali uvesti nov ERP-sistem, mora najprej razumeti slabosti obstoječega sistema in prednosti, ki jih lahko pridobi z nadgrajenim oziroma novim ERP-sistemom. Pri magistrskem delu smo v sklopu teoretičnega dela obravnavali področje ERP-sistemov, se osredotočili na module, ki jih ponujajo, in skušali predstaviti njihove glavne prednosti za optimizacijo poslovanja podjetij. Opredelili smo vrste ERP-sistemov, predstavili prevladujoče ERP-sisteme na trgu in njihove trende. Posamično smo obravnavali postopek nadgradnje obstoječega ERP-sistema in postopek uvedbe novega ERP-sistema ter se s pomočjo primerjave obeh pristopov ukvarjali z vprašanjem, zakaj bi se podjetje odločilo za enega ali drugega. Pri magistrskem delu smo se v sklopu empiričnega dela osredinili na podjetje X in njihovo nadgradnjo ERP-sistema Microsoft Dynamics AX 2012 R3 na ERP-sistem Microsoft D365 Finance. Najprej smo obravnavali obstoječi ERP-sistem v podjetju X, analizirali uporabo sistema ter nato preučili slabosti in predvsem razloge za nadgradnjo. Nato smo obravnavali ERP-sistem Microsoft D365 Finance in se osredotočili na prednosti, ki jih bo sistem prinesel podjetju X. Ker je podjetje X trenutno v postopku nadgradnje, smo opredelili ključne korake v njihovem procesu in podali predloge za uspešno nadgradnjo.
Keywords: ERP-sistemi, nadgradnja, Microsoft Dynamics AX 2013 R3, Microsoft D365 Finance, podjetje X
Published in DKUM: 02.09.2021; Views: 1013; Downloads: 152
Full text (3,59 MB)