1. Ocena finančnega stanja javnih zdravstvenih zavodov v sloveniji na sekundarni ravni s pomočjo kazalnikov poslovanjaMaksim Mejak, 2021, master's thesis Abstract: Zdravje postaja vedno bolj pomembno za gospodarski razvoj, konkurenčnost in produktivnost, zato si države prizadevajo, da bi bili njihovi zdravstveni sistemi čim boljši in učinkoviti. Sistemi zdravstvenega varstva predstavljajo zelo široko in zapleteno področje. V njem se prepletajo tako vloge uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev kot plačnikov in regulatorjev ter odločevalcev. Demografske in tehnološke spremembe so v zadnjem desetletju glavni razlog, da se večina držav v svetu in Evropi, kakor tudi v Sloveniji, srečuje s problematiko financiranja zdravstva in finančno vzdržnostjo zdravstvenih sistemov. Uspešnost financiranja vsakega zdravstvenega varstva se kaže prav v zbiranju zadostnih finančnih sredstev. V Sloveniji se bomo soočili z zmanjšanjem delovno sposobnega prebivalstva, ki predstavlja glavne plačnike prispevkov v sistem zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, in s povečanjem izdatkov, ki so povezani s staranjem prebivalstva. Slovenija mora poiskati nove, zadostne in stabilne vire za financiranje zdravstvenega varstva. To bo dosegla s korenitimi reformami, ki so bile do sedaj neuspešne ali pa nedorečene. Slovenija ima po oceni domačih in tujih strokovnjakov na področju zdravstva trenutno še vzdržno financiranje. Sistem financiranja je dober tako glede pravičnosti kot tudi dostopnosti, vendar bi ohranjanje sedanjih sistemov socialne zaščite tudi v bodoče postalo nevzdržno.
Keywords: zdravstveni sistem, financiranje zdravstvenega varstva, kazalniki poslovne učinkovitosti, finančni kazalniki, tržna dejavnost
Published: 31.08.2021; Views: 92; Downloads: 11
 Full text (2,66 MB) |
2. Prenova delovnega procesa v finančni industriji z uvedbo robotske procesne avtomatizacijeUroš Bečan, 2021, master's thesis Abstract: Digitalna preobrazba, robotika, umetna inteligenca, internet stvari (IoT), 3D-tiskanje, robotska procesna avtomatizacija in tehnologija veriženja blokov so nove digitalne tehnologije, ki jih v današnjem času uporabljamo vse pogosteje, saj odločilno prispevajo k spremembi in razvoju družbe ter tudi okolja, v katerem živimo. Robotska procesna avtomatizacija je ena glavnih tehnologij 21. stoletja, ki izrazito vpliva na potekajoči razvoj in razvoj, ki nas še čaka.
Keywords: digitalna preobrazba, industrijska revolucija 4.0, finančni procesi, umetna inteligenca, robotska procesna avtomatizacija.
Published: 18.08.2021; Views: 152; Downloads: 0
Full text (1,54 MB) |
3. Model ugotavljanja vpliva zaznane dostopnosti izbranih dejavnikov rasti na uspešnost hitro rastočih podjetijBlaž Frešer, 2020, doctoral dissertation Abstract: Temeljni cilj doktorske disertacije je na osnovi pregleda literature in opravljene empirične raziskave testirati konceptualni model, ki povezuje multidimenzionalne spremenljivke – dejavnike, ki vplivajo na zaznano dostopnost do različnih oblik financiranja in na ukrepe, ki jih HRP izvajajo ob zaznanih omejitvah pri financiranju, oziroma ukrepe, ki jih izvajajo, da bi si zagotovila optimalen dostop do finančnih virov in posledično vpliv na svojo finančno uspešnost. Da bi temeljni cilj doktorske disertacije lahko dosegli, smo proučili in na podlagi obstoječih definicij HRP opredelili kot dinamična podjetja, ki hitro rastejo, se bliskovito razvijajo, intenzivno zaposlujejo, inovirajo in vedno držijo korak prednosti pred konkurenco, saj njihov cilj ni preživeti, temveč uspeti (tudi s finančnega vidika). Prav tako smo teoretično opredelili koncepte podjetniške naravnanosti s pripadajočimi dimenzijami, neotipljivi kapital HRP (pri tem smo se omejili na človeški kapital in organizacijsko zmožnost mreženja) ter finančno uspešnost HRP.
Oblikovani teoretični konceptualni model smo empirično preverili na vzorcu HRP s sedežem v Republiki Sloveniji. Rezultati raziskave so potrdili zanesljivost in kakovost oblikovanega teoretičnega konceptualnega modela. S SEM smo prav tako ugotovili, da podjetniška naravnanost statistično značilno in pozitivno oblikuje zaznano dostopnost do različnih virov financiranja in vpliva na implementacijo ukrepov, ki jih podjetja izvedejo, da bi premagala omejitve pri financiranju. Rezultati nakazujejo, da konstrukt neotipljivi kapital HRP kot celota nima statistično značilnega vpliva na implementacijo ukrepov in na zaznano dostopnost do različnih virov financiranja, pri ločeni obravnavi faktorjev pa je mogoče zaznati statistične vplive na zaznano dostopnost do finančnih virov in implementirane ukrepe, predvsem v povezavi z organizacijsko zmožnostjo mreženja. Implementirani ukrepi za premagovanje omejitev pri financiranju bodo statistično značilno in pozitivno oblikovali zaznani dostop do virov financiranja. Oba omenjena konstrukta (zaznana dostopnost do virov financiranja in implementirani ukrepi) bosta tudi statistično značilno in pozitivno vplivala na zaznano finančno uspešnost podjetja.
Predstavljeni rezultati so koristni tako za podjetja kot tudi za potrebe podjetniške politike, ki se ob morebitni bližajoči se krizi vse bolj posveča ustvarjanju razmer za doseganje zdrave hitre rasti, in to ob osredotočanju na ohranjanje dostopnosti bančnih virov financiranja in širitev vpliva alternativnih finančnih virov. Kljub temu da večina podjetniških politik izhaja iz širšega konteksta (konteksta Evropske unije), je za oblikovane nacionalne politike in iz nje izhajajoče ukrepe prav tako pomembno razumevanje lokalnega konteksta družbene kulture, proizvodnih virov in drugih vplivnih dejavnikov. Ukrepi podjetniške politike, usmerjeni v zagotavljanje dostopnosti finančnih virov, so lahko usmerjeni v neposredno pomoč (garancije, subvencije, nepovratna sredstva, državni skladi in programi) ali pa se usmerjajo v posredne vplivne dejavnike, za katere raziskave (vključno z raziskavo v doktorski disertaciji) kažejo, da izboljšujejo tako dostop do finančnih virov kakor tudi oblikujejo pogoje za doseganje visoke stopnje rasti. Na podlagi rezultatov doktorske disertacije lahko tako vidimo, katerim vplivnim dejavnikom rasti lahko oblikovalci ukrepov podjetniške politike in tudi sama podjetja posvečajo več pozornosti, če želijo izboljšati dostop do posamezne oblike finančnega vira oziroma finančno uspešnost podjetij.
Keywords: hitro rastoče podjetje, podjetniška naravnanost, neotipljivi kapital, finančni viri, finančne prepreke, finančna uspešnost, modeliranje s strukturnimi enačbami
Published: 22.04.2021; Views: 301; Downloads: 75
Full text (5,11 MB) |
4. Problematika financiranja pri projektu xDino Prepelič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Ljudje se z namenom ustvarjanja novosti in zagotavljanja najnujnejših zadev povezujejo že od prazgodovine dalje. Do današnjega časa se je ta proces ustvarjanja in povezovanja izjemno izpopolnjeval; ko pa ga obravnavamo v opredeljenem časovnem okvirju in ga postavimo v kontekst življenjskega cikla, govorimo o projektu. Med ključne dejavnike uspešne izvedbe projekta se uvršča tudi ustrezno pridobivanje ter porabljanje finančnih virov, katere si naročnik projekta zagotovi na trgu kapitala. Možnosti financiranja projekta je veliko, z večino le teh pa pridejo določena tveganja, katera morajo biti vnaprej prepoznana in ustrezno zavarovana. Eden izmed najbolj kapitalsko zahtevnih projektov, ključnih za regionalni gospodarski ter infrastrukturni razvoj, je projekt gradnje drugega tira med Divačo in Koprom. Z uspešno izvedbo projekta se povečajo kapacitete slovenskega največjega pristanišča ter pospeši transfer blaga v druge ciljne države. Po pregledu možnih oblik projektnega financiranja lahko hitro ugotovimo, da državno ustanovljeno namensko podjetje, v okviru katerega poteka projekt Drugi tir Divača - Koper, dokaj ustrezno analizira in izbira možne vire financiranja, težave pa se pojavijo v pravno nedopolnjenem okolju projekta, razgretem političnem ozadju ter nenaklonjeni javnosti.
Keywords: projekt, projektno financiranje, Drugi tir Divača- Koper, finančni viri
Published: 30.03.2021; Views: 178; Downloads: 23
Full text (897,26 KB) |
5. DENARNI TRG V SLOVENIJISonja Štuhec, 2009, undergraduate thesis Abstract: FinanÄni sistem je v vsakem razvitem, sodobnem in tržnem gospodarstvu bistven in nepogreÅ¡ljiv sestavni del ekonomskega sistema kot celote. FinanÄni sistem je sestavljen iz treh glavnih elementov: finanÄnih trgov, finanÄnih institucij in finanÄnih instrumentov. FinanÄni trg predstavlja odnos med ponudbo in povpraÅ¡evanjem po finanÄnih sredstvih.
Ekonomska funkcija finanÄnih trgov je omogoÄanje uÄinkovitega prenosa in uporabe finanÄnih prihrankov. NajpomembnejÅ¡i finanÄni funkciji pa sta zagotavljanje likvidnosti in
možnost razpršitve naložb.
Slovenski denarni trg je zaznamovan z geografsko in demografsko majhnostjo ter je Å¡e vedno v fazi razvoja, kar je posledica dolgoletne izolacije napram razvitemu svetu in drugaÄnega ekonomskega sistema. Pred letom 1990 bi v Sloveniji težko govorili o denarnem trgu. Z vstopom Slovenije v EU se pojavljajo nove dimenzije slovenskega gospodarstva, prav tako pa denarnega trga trga.
Evro prinaÅ¡a globalne prednosti državam Älanicam EMU v smislu priÄakovanega optimalnega izrabljanja integracijskih prednosti notranjega trga. Ugotovili smo, da je uvedba evra najbolj prizadela banke, ki so s tem projektom veÄ izgubile kot pridobile.
Keywords: denarni trg, finančni trg
Published: 04.03.2021; Views: 109; Downloads: 6
Full text (430,43 KB) |
6. Spremembe pripoznavanja najemnin za podjetjaKlara Muhič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Najem je pogodbeno razmerje, v katerem v zameno za plačilo ali več plačil najemodajalec prenese na najemnika pravic do uporabe sredstva za dogovorjeni čas (e-Računovodstvo, 2009a). Do spremembe Slovenskega računovodskega standarda je prišlo, ker so podjetja večina svojih najemov evidentirala kot poslovne najeme. To je pomenilo, da so bili najemi vodeni izvenbilačno, kar je vplivalo na računovodske izkaze in finančni položaj ter na uspešnost podjetja. Po spremembi standarda morajo podjetja za sredstva v najemu pripoznati pravico do uporabe in obveznost iz najema. To velja samo za srednja in velika podjetja. Prav tako so iz zakona izvzeti kratkoročni najemi in najemi majhnih vrednosti. Ta sprememba standarda je vplivala tako na knjiženje najemov kot na računovodske izkaze in kazalnike, kot so EBIT, ROA, ROE in druge.
V diplomskem projektu je najprej govora o nepremičninah, premičninah, kaj so najem in najemnine, vrstah najemov in kaj mora pogodbo sestavljati. Potem je predstavljeno evidentiranje najema in spremembe pri knjiženju pri najemodajalcu in pri najemniku. Tukaj smo se osredotočili posebej na najemodajalca in posebej na najemnika. Vsekakor je potrebno govoriti tudi o izračunu najemnine, torej katere podatke potrebujemo za pravilen izračun. Obravnavan je tudi vpliv sprememb na računovodske izkaze pri najemodajalcu in najemniku. Vsekakor je sprememba vplivala na kazalnike, ki nam povedo, kako uspešno je podjetje. Omembe vredne so tudi davčne spremembe, vezane na spremembo pripoznanja najemnin. V prvem primeru je prikazano evidentiranje in knjiženje najema. V drugem primeru pa gre za spremembo najemne pogodbe.
Keywords: spremembe najemov, finančni najem, knjiženje najemov, evidentiranje najemov
Published: 23.11.2020; Views: 160; Downloads: 30
Full text (840,93 KB) |
7. Vpliv pandemije covida-19 na evrsko območjeAnamarija Veselič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Pandemija covida-19 je svet v letu 2020 dobro pretresla. Nič hudega sluteči smo zakorakali v novo leto in niti približno si nismo predstavljali situacije, ki jo doživljamo sedaj. 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila bolezen covid-19 za globalno pandemijo. Govorimo o novem koronavirusu, poimenovanem SARS-Cov-2. To je hud akutni respiratorni sindrom, ki se prenaša z živali na ljudi in lahko povzroča resne bolezni. Države v evrskem območju so z namenom omejevanja okužbe sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. K temu spada predvsem samoizolacija ljudi in ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar je vodilo k velikemu padcu gospodarstva v evrskem območju. Pandemija covida-19 je zagotovo največji šok v gospodarstvu evrskega območja vse od začetka evra in od druge svetovne vojne. V prvi vrsti je pandemija covida-19 povzročila nepopravljivo škodo že z izgubo življenj, prav tako pa je demobilizirala evrsko gospodarstvo. Razpršenost pandemije covida-19 je države evrskega območja postavila pred velike izzive za gospodarstvo in finančni sistem. Da bi se gospodarstvo evrskega območja ohranilo, je evropska centralna banka (ECB) od začetka pandemije covida-19 uvedla veliko število ukrepov. Pandemija covida-19 je privedla do velikega vnovičnega oblikovanja cen in vnovičnega pozicioniranja v svetu finančnih trgov. Padec gospodarske rasti in povečana odpornost do tveganj, skupaj z veliko negotovostjo glede prihodnjega razvoja pandemije covida-19, so povzročile izredno nestanovitnost na kapitalskih in drugih trgih za tvegana sredstva, odlive kapitala in močne premike deviznih tečajev. Pandemija covida-19 predstavlja svetovni makroekonomski šok z negotovim obsegom in trajanjem. Dejavnosti v številnih sektorjih, ki vključujejo turizem, prevoz, avtomobilsko industrijo in storitve, so se zrušile v gospodarstvih, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela, z upadom povpraševanja pa se kriza širi tudi na druge dele gospodarstva. Izbruh pandemije covida-19 je bistveno vplival na gospodarski sistem, posameznika, družbo in na države kot celoto. Države so se morale soočiti z finančnimi izgubami, ki se nanašajo na turizem, trgovino in druge dejavnosti, pod velikim stresom pa so prav tako banke evrskega območja, saj se zdaj pojavljajo obsežne insolventnosti med podjetji, ki jim sledi val bankrotov.
V delu diplomskega projekta bomo v uvodu predstavili osnovno problematiko, cilje, namen in hipoteze dela diplomskega projekta. V drugem poglavju bomo predstavili osnovna izhodišča, kot sta evrsko območje in njegovo gospodarstvo, ki bosta zajemala tudi zgodovino evrskega območja in Evropsko centralno banko. V tretjem poglavju se bomo na splošno posvetili pandemiji covida-19 in ugotavljali, kakšne posledice je in bo imela na evrsko območje in njegovo gospodarstvo. V zadnjem, četrtem poglavju, bomo opredelili vplive, ki jih je imela pandemija covida-19 na gospodarstvo evrskega območja in na finančno stabilnost, poleg tega pa bomo predstavili tudi ukrepe ECB.
Keywords: pandemija, SARS-Cov-2, covid-19, evrsko območje, gospodarstvo, finančni sistem.
Published: 21.10.2020; Views: 1059; Downloads: 420
Full text (725,09 KB) |
8. Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnostNataša Goričan, 2020, undergraduate thesis Abstract: Novi koronavirus SARS-CoV-2 se je nenadno pojavil in pretresel svetovno prebivalstvo. Covid-19 je bil marca 2020 razglašen za globalno pandemijo. Gre za virus, katerega najpogostejši simptomi so vročina, utrujenost in suh kašelj. V hujših primerih se razvijejo težave z dihanjem, večina okuženih pa okreva brez bolnišničnega zdravljenja. Virus se prenaša kapljično, okužimo se lahko tudi ob stiku z onesnaženimi površinami. Zaradi hitrega širjenja virusa med ljudmi po svetu so bile vlade primorane sprejeti stroge ukrepe, kot so uporaba mask, karantena, samoizolacija, šolanje in delo od doma, odsvetujeta pa se tudi zbiranje in druženje večjega števila ljudi. Vsi ti strogi ukrepi so bili sprejeti z namenom zajezitve širjenja virusa med prebivalstvom. Nenadna situacija je zelo pretresla svetovno gospodarstvo, saj so se podjetja tako rekoč čez noč zapirala oziroma so začela poslovati z manjšim obsegom ljudi, kar je privedlo do množičnih odpuščanj. Tako so morale vlade sprejeti tudi ukrepe, s pomočjo katerih so pomagale prebivalcem preživeti težke čase. Zaradi pandemije covida-19 so močne posledice utrpeli letalstvo, turizem, avtomobilska industrija ter storitve. Pandemija covida-19 vpliva tudi na finančne posrednike, finančno infrastrukturo in finančne trge. V času pandemije velik pomen pripisujemo tudi digitalizaciji, saj lahko varno in učinkovito delujemo na daljavo, torej brez osebnega stika ter posledično brez nevarnosti za okužbo. Vrednosti delnic na borzah so strmo padle, prav tako obveznice. Vrednosti indeksov Dow Jones in S&P 500 sta na primer padli za več kot 25 %. Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost lahko razložimo tudi s pomočjo indeksov stresa, ki so namenjeni merjenju trenutnega stanja nestabilnosti v finančnem sistemu. Tako smo s pomočjo indeksa NEW CISS za evrsko območje in ZDA ugotovili, da se je vrednost najprej povečala, kar pomeni, da se je povečal sistemski finančni stres. S pomočjo indeksa VIX in VSTOXX smo ugotovili, da je volatilnost v času pandemije covida-19 naraščala, kar pomeni, da je bilo tudi tveganje večje. Od velike finančne krize naprej predstavlja pandemija covida-19 zagotovo največji šok za gospodarstvo evrskega območja in ZDA. Problem, s katerim se soočamo, je, da pandemija covida-19 še ni končana, prav tako še niso iznašli cepiva proti virusu. Vsi ti dejavniki nas puščajo v negotovem položaju, saj pravzaprav ne vemo, kako se bodo stvari razpletle. V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost v evrskem območju in ZDA ter da sta ECB in Fed sprejela različne ukrepe za preprečitev finančne nestabilnosti.
Keywords: covid-19, finančna stabilnost, finančni sistem, pandemija, SARS-CoV-2.
Published: 21.10.2020; Views: 780; Downloads: 305
Full text (1,59 MB) |
9. Primerjava uporabe prisilnih sredstev med policisti in uradnimi osebami finančne upraveSaša Plaskan, 2019, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga je omejena na slovensko zakonodajo in s tem na Slovenijo. Prisilna sredstva so določena v zakonodaji, ki predpisuje pravico njihove uporabe pooblaščenim uradnim predstavnikom represivnih organov. Represivnih organov v Sloveniji je več vrst, naloga pa se omejuje na policiste in uradne osebe finančne uprave, ki so pooblaščene za uporabo prisilnih sredstev. V nalogi so tako na splošno predstavljena prisilna sredstva policistov in uradnih oseb finančne uprave ter pogoji, ki so potrebni, da se prisilna sredstva lahko uporabijo. Pri tem so pogoji za uporabo posameznih vrst prisilnih sredstev načeloma pogojeni z nalogami in cilji za izvedbo zakonsko določenih nalog pooblaščenih oseb obeh represivnih organov. Narejeni sta dve primerjavi. Najprej je narejena primerjava na osnovi temeljnih načel (načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načelo enake obravnave, načelo zakonitosti, načelo sorazmernosti ter načelo strokovnosti in integritete), kjer se je izkazalo, da normativna ureditev uporabe prisilnih sredstev policistov in uradnih oseb finančne uprave, ki so pooblaščene za uporabo prisilnih sredstev, izhaja iz enakih temeljnih načel. Druga primerjava je narejena glede na vrste prisilnih sredstev in pogojev njihove uporabe. Skupno imata oba represivna organa štiri vrste prisilnih sredstev (sredstva za vklepanje in vezanje, telesno silo, plinski razpršilec in strelno orožje) in do neke mere enake pogoje njihove uporabe. Zaradi večjega obsega zakonsko določenih nalog imajo policisti tudi več možnosti izbire znotraj posameznih vrst prisilnih sredstev. Policisti imajo zakonsko določene različne naloge in imajo poleg obvladovanja upiranja ali odvračanja napadov med drugim tudi nalogo varovanja človekovega življenja, njegove osebne varnosti in premoženja ljudi. Zato jim zakon dovoljuje uporabo več vrst prisilnih sredstev, kar pomeni, da imajo tudi bolj razčlenjene in razširjene pogoje za njihovo dovoljeno uporabo.
Keywords: diplomske naloge, prisilna sredstva, policist, uradna oseba finančne uprave, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o finančni upravi
Published: 23.12.2019; Views: 839; Downloads: 87
Full text (712,77 KB) |
10. Finančni vidiki kadrovskega managementa v družinskem podjetju, s primeromKatarina Žunko, 2019, undergraduate thesis Abstract: V sodobnem poslovnem svetu smo vedno bolj priča globalizaciji, avtomatizaciji, ogromni konkurenci, tehnološkemu napredku, informatizaciji, političnim, okoljskim in poslovnim spremembam. Zaradi vseh teh dejavnikov se morajo novodobna podjetja zelo boriti za obstoj na trgu, tem spremembam slediti in jih ustrezno implementirati.
V zadnjih dvajsetih letih tega stoletja se je vzporedno z omenjenimi dejavniki krepil poudarek na človeškem kapitalu, ki ima v milenijskem obdobju še posebej velik vpliv in pomen. Tako se je postopoma začela razvijati funkcija upravljanja s človeškimi viri v podjetju, ki jo imenujemo kadrovska funkcija oziroma kadrovski management.
Človeški viri kot del intelektualnega kapitala pridobivajo izjemen delež v kapitalu družbe in so ključna postavka dodane vrednosti. Strategija razvoja kadrovskega managementa je glavna funkcija strategije razvoja podjetja in se tesno prepleta s strateškim managementom.
Medtem ko se še v večini velikih podjetij (korporacijah) ne zavedajo dovolj pomena razvoja kadrov, ker dajejo prednost načrtovanju, organiziranju, upravljanju znanj, tveganj, ciljev, financ in nadzoru, pa v manjših (družinskih) podjetjih že od samega začetka s svojo organizacijsko strukturo določijo vlogo posameznika v podjetju. Takšna družba skozi svoje življenjsko obdobje skupaj z zaposlenimi v povezavi z naštetimi (temeljnimi) funkcijami managementa stremi k enaki poti do uspeha. Ta sinergija je ključna pri rasti in uspešnem finančnem poslovanju podjetja.
Za rast in uspeh je torej zaslužen učinkovit in povezan kader, ki v (manjših) družinskih podjetjih predstavlja jedro zadovoljnih, izobraženih, motiviranih zaposlenih, ki s svojimi kompetencami in razvojem prispevajo k dobrobiti podjetja, in sicer tako s finančnih kot tudi nefinančnih vidikov.
V praksi je merjenje finančnih učinkov kadrovske funkcije v podjetjih še nedodelano oziroma gre za dokaj zahteven proces, ki se posledično premalo uporablja.
Keywords: človeški viri, kadrovski management, kadrovska funkcija, družinsko podjetje, kompetence, zaposleni, izobraževanje, motiviranje, vodenje, voditeljstvo, plačni sistem, promocija zdravja, finančni vidiki, finančni učinki.
Published: 18.12.2019; Views: 530; Downloads: 66
Full text (315,19 KB) |
