1. Problematika financiranja pri projektu xDino Prepelič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Ljudje se z namenom ustvarjanja novosti in zagotavljanja najnujnejših zadev povezujejo že od prazgodovine dalje. Do današnjega časa se je ta proces ustvarjanja in povezovanja izjemno izpopolnjeval; ko pa ga obravnavamo v opredeljenem časovnem okvirju in ga postavimo v kontekst življenjskega cikla, govorimo o projektu. Med ključne dejavnike uspešne izvedbe projekta se uvršča tudi ustrezno pridobivanje ter porabljanje finančnih virov, katere si naročnik projekta zagotovi na trgu kapitala. Možnosti financiranja projekta je veliko, z večino le teh pa pridejo določena tveganja, katera morajo biti vnaprej prepoznana in ustrezno zavarovana. Eden izmed najbolj kapitalsko zahtevnih projektov, ključnih za regionalni gospodarski ter infrastrukturni razvoj, je projekt gradnje drugega tira med Divačo in Koprom. Z uspešno izvedbo projekta se povečajo kapacitete slovenskega največjega pristanišča ter pospeši transfer blaga v druge ciljne države. Po pregledu možnih oblik projektnega financiranja lahko hitro ugotovimo, da državno ustanovljeno namensko podjetje, v okviru katerega poteka projekt Drugi tir Divača - Koper, dokaj ustrezno analizira in izbira možne vire financiranja, težave pa se pojavijo v pravno nedopolnjenem okolju projekta, razgretem političnem ozadju ter nenaklonjeni javnosti.
Keywords: projekt, projektno financiranje, Drugi tir Divača- Koper, finančni viri
Published: 30.03.2021; Views: 24; Downloads: 5
 Full text (897,26 KB) |
2. DENARNI TRG V SLOVENIJISonja Štuhec, 2009, undergraduate thesis Abstract: FinanÄni sistem je v vsakem razvitem, sodobnem in tržnem gospodarstvu bistven in nepogreÅ¡ljiv sestavni del ekonomskega sistema kot celote. FinanÄni sistem je sestavljen iz treh glavnih elementov: finanÄnih trgov, finanÄnih institucij in finanÄnih instrumentov. FinanÄni trg predstavlja odnos med ponudbo in povpraÅ¡evanjem po finanÄnih sredstvih.
Ekonomska funkcija finanÄnih trgov je omogoÄanje uÄinkovitega prenosa in uporabe finanÄnih prihrankov. NajpomembnejÅ¡i finanÄni funkciji pa sta zagotavljanje likvidnosti in
možnost razpršitve naložb.
Slovenski denarni trg je zaznamovan z geografsko in demografsko majhnostjo ter je Å¡e vedno v fazi razvoja, kar je posledica dolgoletne izolacije napram razvitemu svetu in drugaÄnega ekonomskega sistema. Pred letom 1990 bi v Sloveniji težko govorili o denarnem trgu. Z vstopom Slovenije v EU se pojavljajo nove dimenzije slovenskega gospodarstva, prav tako pa denarnega trga trga.
Evro prinaÅ¡a globalne prednosti državam Älanicam EMU v smislu priÄakovanega optimalnega izrabljanja integracijskih prednosti notranjega trga. Ugotovili smo, da je uvedba evra najbolj prizadela banke, ki so s tem projektom veÄ izgubile kot pridobile.
Keywords: denarni trg, finančni trg
Published: 04.03.2021; Views: 42; Downloads: 3
Full text (430,43 KB) |
3. Spremembe pripoznavanja najemnin za podjetjaKlara Muhič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Najem je pogodbeno razmerje, v katerem v zameno za plačilo ali več plačil najemodajalec prenese na najemnika pravic do uporabe sredstva za dogovorjeni čas (e-Računovodstvo, 2009a). Do spremembe Slovenskega računovodskega standarda je prišlo, ker so podjetja večina svojih najemov evidentirala kot poslovne najeme. To je pomenilo, da so bili najemi vodeni izvenbilačno, kar je vplivalo na računovodske izkaze in finančni položaj ter na uspešnost podjetja. Po spremembi standarda morajo podjetja za sredstva v najemu pripoznati pravico do uporabe in obveznost iz najema. To velja samo za srednja in velika podjetja. Prav tako so iz zakona izvzeti kratkoročni najemi in najemi majhnih vrednosti. Ta sprememba standarda je vplivala tako na knjiženje najemov kot na računovodske izkaze in kazalnike, kot so EBIT, ROA, ROE in druge.
V diplomskem projektu je najprej govora o nepremičninah, premičninah, kaj so najem in najemnine, vrstah najemov in kaj mora pogodbo sestavljati. Potem je predstavljeno evidentiranje najema in spremembe pri knjiženju pri najemodajalcu in pri najemniku. Tukaj smo se osredotočili posebej na najemodajalca in posebej na najemnika. Vsekakor je potrebno govoriti tudi o izračunu najemnine, torej katere podatke potrebujemo za pravilen izračun. Obravnavan je tudi vpliv sprememb na računovodske izkaze pri najemodajalcu in najemniku. Vsekakor je sprememba vplivala na kazalnike, ki nam povedo, kako uspešno je podjetje. Omembe vredne so tudi davčne spremembe, vezane na spremembo pripoznanja najemnin. V prvem primeru je prikazano evidentiranje in knjiženje najema. V drugem primeru pa gre za spremembo najemne pogodbe.
Keywords: spremembe najemov, finančni najem, knjiženje najemov, evidentiranje najemov
Published: 23.11.2020; Views: 68; Downloads: 13
Full text (840,93 KB) |
4. Vpliv pandemije covida-19 na evrsko območjeAnamarija Veselič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Pandemija covida-19 je svet v letu 2020 dobro pretresla. Nič hudega sluteči smo zakorakali v novo leto in niti približno si nismo predstavljali situacije, ki jo doživljamo sedaj. 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila bolezen covid-19 za globalno pandemijo. Govorimo o novem koronavirusu, poimenovanem SARS-Cov-2. To je hud akutni respiratorni sindrom, ki se prenaša z živali na ljudi in lahko povzroča resne bolezni. Države v evrskem območju so z namenom omejevanja okužbe sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. K temu spada predvsem samoizolacija ljudi in ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar je vodilo k velikemu padcu gospodarstva v evrskem območju. Pandemija covida-19 je zagotovo največji šok v gospodarstvu evrskega območja vse od začetka evra in od druge svetovne vojne. V prvi vrsti je pandemija covida-19 povzročila nepopravljivo škodo že z izgubo življenj, prav tako pa je demobilizirala evrsko gospodarstvo. Razpršenost pandemije covida-19 je države evrskega območja postavila pred velike izzive za gospodarstvo in finančni sistem. Da bi se gospodarstvo evrskega območja ohranilo, je evropska centralna banka (ECB) od začetka pandemije covida-19 uvedla veliko število ukrepov. Pandemija covida-19 je privedla do velikega vnovičnega oblikovanja cen in vnovičnega pozicioniranja v svetu finančnih trgov. Padec gospodarske rasti in povečana odpornost do tveganj, skupaj z veliko negotovostjo glede prihodnjega razvoja pandemije covida-19, so povzročile izredno nestanovitnost na kapitalskih in drugih trgih za tvegana sredstva, odlive kapitala in močne premike deviznih tečajev. Pandemija covida-19 predstavlja svetovni makroekonomski šok z negotovim obsegom in trajanjem. Dejavnosti v številnih sektorjih, ki vključujejo turizem, prevoz, avtomobilsko industrijo in storitve, so se zrušile v gospodarstvih, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela, z upadom povpraševanja pa se kriza širi tudi na druge dele gospodarstva. Izbruh pandemije covida-19 je bistveno vplival na gospodarski sistem, posameznika, družbo in na države kot celoto. Države so se morale soočiti z finančnimi izgubami, ki se nanašajo na turizem, trgovino in druge dejavnosti, pod velikim stresom pa so prav tako banke evrskega območja, saj se zdaj pojavljajo obsežne insolventnosti med podjetji, ki jim sledi val bankrotov.
V delu diplomskega projekta bomo v uvodu predstavili osnovno problematiko, cilje, namen in hipoteze dela diplomskega projekta. V drugem poglavju bomo predstavili osnovna izhodišča, kot sta evrsko območje in njegovo gospodarstvo, ki bosta zajemala tudi zgodovino evrskega območja in Evropsko centralno banko. V tretjem poglavju se bomo na splošno posvetili pandemiji covida-19 in ugotavljali, kakšne posledice je in bo imela na evrsko območje in njegovo gospodarstvo. V zadnjem, četrtem poglavju, bomo opredelili vplive, ki jih je imela pandemija covida-19 na gospodarstvo evrskega območja in na finančno stabilnost, poleg tega pa bomo predstavili tudi ukrepe ECB.
Keywords: pandemija, SARS-Cov-2, covid-19, evrsko območje, gospodarstvo, finančni sistem.
Published: 21.10.2020; Views: 556; Downloads: 273
Full text (725,09 KB) |
5. Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnostNataša Goričan, 2020, undergraduate thesis Abstract: Novi koronavirus SARS-CoV-2 se je nenadno pojavil in pretresel svetovno prebivalstvo. Covid-19 je bil marca 2020 razglašen za globalno pandemijo. Gre za virus, katerega najpogostejši simptomi so vročina, utrujenost in suh kašelj. V hujših primerih se razvijejo težave z dihanjem, večina okuženih pa okreva brez bolnišničnega zdravljenja. Virus se prenaša kapljično, okužimo se lahko tudi ob stiku z onesnaženimi površinami. Zaradi hitrega širjenja virusa med ljudmi po svetu so bile vlade primorane sprejeti stroge ukrepe, kot so uporaba mask, karantena, samoizolacija, šolanje in delo od doma, odsvetujeta pa se tudi zbiranje in druženje večjega števila ljudi. Vsi ti strogi ukrepi so bili sprejeti z namenom zajezitve širjenja virusa med prebivalstvom. Nenadna situacija je zelo pretresla svetovno gospodarstvo, saj so se podjetja tako rekoč čez noč zapirala oziroma so začela poslovati z manjšim obsegom ljudi, kar je privedlo do množičnih odpuščanj. Tako so morale vlade sprejeti tudi ukrepe, s pomočjo katerih so pomagale prebivalcem preživeti težke čase. Zaradi pandemije covida-19 so močne posledice utrpeli letalstvo, turizem, avtomobilska industrija ter storitve. Pandemija covida-19 vpliva tudi na finančne posrednike, finančno infrastrukturo in finančne trge. V času pandemije velik pomen pripisujemo tudi digitalizaciji, saj lahko varno in učinkovito delujemo na daljavo, torej brez osebnega stika ter posledično brez nevarnosti za okužbo. Vrednosti delnic na borzah so strmo padle, prav tako obveznice. Vrednosti indeksov Dow Jones in S&P 500 sta na primer padli za več kot 25 %. Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost lahko razložimo tudi s pomočjo indeksov stresa, ki so namenjeni merjenju trenutnega stanja nestabilnosti v finančnem sistemu. Tako smo s pomočjo indeksa NEW CISS za evrsko območje in ZDA ugotovili, da se je vrednost najprej povečala, kar pomeni, da se je povečal sistemski finančni stres. S pomočjo indeksa VIX in VSTOXX smo ugotovili, da je volatilnost v času pandemije covida-19 naraščala, kar pomeni, da je bilo tudi tveganje večje. Od velike finančne krize naprej predstavlja pandemija covida-19 zagotovo največji šok za gospodarstvo evrskega območja in ZDA. Problem, s katerim se soočamo, je, da pandemija covida-19 še ni končana, prav tako še niso iznašli cepiva proti virusu. Vsi ti dejavniki nas puščajo v negotovem položaju, saj pravzaprav ne vemo, kako se bodo stvari razpletle. V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost v evrskem območju in ZDA ter da sta ECB in Fed sprejela različne ukrepe za preprečitev finančne nestabilnosti.
Keywords: covid-19, finančna stabilnost, finančni sistem, pandemija, SARS-CoV-2.
Published: 21.10.2020; Views: 430; Downloads: 182
Full text (1,59 MB) |
6. Primerjava uporabe prisilnih sredstev med policisti in uradnimi osebami finančne upraveSaša Plaskan, 2019, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga je omejena na slovensko zakonodajo in s tem na Slovenijo. Prisilna sredstva so določena v zakonodaji, ki predpisuje pravico njihove uporabe pooblaščenim uradnim predstavnikom represivnih organov. Represivnih organov v Sloveniji je več vrst, naloga pa se omejuje na policiste in uradne osebe finančne uprave, ki so pooblaščene za uporabo prisilnih sredstev. V nalogi so tako na splošno predstavljena prisilna sredstva policistov in uradnih oseb finančne uprave ter pogoji, ki so potrebni, da se prisilna sredstva lahko uporabijo. Pri tem so pogoji za uporabo posameznih vrst prisilnih sredstev načeloma pogojeni z nalogami in cilji za izvedbo zakonsko določenih nalog pooblaščenih oseb obeh represivnih organov. Narejeni sta dve primerjavi. Najprej je narejena primerjava na osnovi temeljnih načel (načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načelo enake obravnave, načelo zakonitosti, načelo sorazmernosti ter načelo strokovnosti in integritete), kjer se je izkazalo, da normativna ureditev uporabe prisilnih sredstev policistov in uradnih oseb finančne uprave, ki so pooblaščene za uporabo prisilnih sredstev, izhaja iz enakih temeljnih načel. Druga primerjava je narejena glede na vrste prisilnih sredstev in pogojev njihove uporabe. Skupno imata oba represivna organa štiri vrste prisilnih sredstev (sredstva za vklepanje in vezanje, telesno silo, plinski razpršilec in strelno orožje) in do neke mere enake pogoje njihove uporabe. Zaradi večjega obsega zakonsko določenih nalog imajo policisti tudi več možnosti izbire znotraj posameznih vrst prisilnih sredstev. Policisti imajo zakonsko določene različne naloge in imajo poleg obvladovanja upiranja ali odvračanja napadov med drugim tudi nalogo varovanja človekovega življenja, njegove osebne varnosti in premoženja ljudi. Zato jim zakon dovoljuje uporabo več vrst prisilnih sredstev, kar pomeni, da imajo tudi bolj razčlenjene in razširjene pogoje za njihovo dovoljeno uporabo.
Keywords: diplomske naloge, prisilna sredstva, policist, uradna oseba finančne uprave, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o finančni upravi
Published: 23.12.2019; Views: 657; Downloads: 76
Full text (712,77 KB) |
7. Finančni vidiki kadrovskega managementa v družinskem podjetju, s primeromKatarina Žunko, 2019, undergraduate thesis Abstract: V sodobnem poslovnem svetu smo vedno bolj priča globalizaciji, avtomatizaciji, ogromni konkurenci, tehnološkemu napredku, informatizaciji, političnim, okoljskim in poslovnim spremembam. Zaradi vseh teh dejavnikov se morajo novodobna podjetja zelo boriti za obstoj na trgu, tem spremembam slediti in jih ustrezno implementirati.
V zadnjih dvajsetih letih tega stoletja se je vzporedno z omenjenimi dejavniki krepil poudarek na človeškem kapitalu, ki ima v milenijskem obdobju še posebej velik vpliv in pomen. Tako se je postopoma začela razvijati funkcija upravljanja s človeškimi viri v podjetju, ki jo imenujemo kadrovska funkcija oziroma kadrovski management.
Človeški viri kot del intelektualnega kapitala pridobivajo izjemen delež v kapitalu družbe in so ključna postavka dodane vrednosti. Strategija razvoja kadrovskega managementa je glavna funkcija strategije razvoja podjetja in se tesno prepleta s strateškim managementom.
Medtem ko se še v večini velikih podjetij (korporacijah) ne zavedajo dovolj pomena razvoja kadrov, ker dajejo prednost načrtovanju, organiziranju, upravljanju znanj, tveganj, ciljev, financ in nadzoru, pa v manjših (družinskih) podjetjih že od samega začetka s svojo organizacijsko strukturo določijo vlogo posameznika v podjetju. Takšna družba skozi svoje življenjsko obdobje skupaj z zaposlenimi v povezavi z naštetimi (temeljnimi) funkcijami managementa stremi k enaki poti do uspeha. Ta sinergija je ključna pri rasti in uspešnem finančnem poslovanju podjetja.
Za rast in uspeh je torej zaslužen učinkovit in povezan kader, ki v (manjših) družinskih podjetjih predstavlja jedro zadovoljnih, izobraženih, motiviranih zaposlenih, ki s svojimi kompetencami in razvojem prispevajo k dobrobiti podjetja, in sicer tako s finančnih kot tudi nefinančnih vidikov.
V praksi je merjenje finančnih učinkov kadrovske funkcije v podjetjih še nedodelano oziroma gre za dokaj zahteven proces, ki se posledično premalo uporablja.
Keywords: človeški viri, kadrovski management, kadrovska funkcija, družinsko podjetje, kompetence, zaposleni, izobraževanje, motiviranje, vodenje, voditeljstvo, plačni sistem, promocija zdravja, finančni vidiki, finančni učinki.
Published: 18.12.2019; Views: 312; Downloads: 40
Full text (315,19 KB) |
8. Analiza zavzetosti zaposlenih v finančnem sektorjuTea Hočevar, 2018, master's thesis/paper Abstract: Delovna zavzetost ali zavzetost zaposlenih je nov model ocenjevanja, ovrednotenja ali upravljanja s kadri na delovnih mestih. Podjetja vse več pozornosti namenjajo ugotavljanju zadovoljstva zaposlenih, malo pa je bilo opravljenih raziskav na temo zavzetosti zaposlenih v delovnih okoljih. Zavzetost je več kot samo sreča, motivacija in zadovoljstvo. Je v bistvu stanje zaposlenega, ki s svojim znanjem, čustvi, izkušnjami in vedenjem pripomore k doseganju pozitivnih rezultatov podjetja.
V teoretičnih osnovah smo pregledali definicije zavzetosti zaposlenih, ali obstajajo ločnice med zadovoljstvom in zavzetostjo, kako bi dosegali višjo zavzetost med zaposlenimi, kako zavzetost vpliva na uspešnost podjetij in kakšna je korelacija med zaposlenimi in kupci ter kako lahko managerji poskrbijo za dvig zavzetosti v svojih podjetjih.
V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali zavzetost zaposlenih na delovnem mestu v finančnem sektorju. Zavzetost zaposlenih smo ocenjevali po dveh svetovno znanih metodah merjenja zavzetosti zaposlenih in sicer Gallup Q12 in UWES (»Utrecht Work Engagement Scale«).
Keywords: zavzetost, zaposleni, finančni sektor, Gallup Q12, UWES
Published: 18.12.2018; Views: 645; Downloads: 112
Full text (1,17 MB) |
9. Zavarovalniške goljufije v Sloveniji in izbranih državah EUSaša Pliberšek, 2018, undergraduate thesis Abstract: Goljufije v zavarovalništvu obstajajo že, odkar obstaja zavarovalništvo samo, storilci pa pri njihovem izvajanju vsakič znova kažejo svojo iznajdljivost. Zavarovalniške goljufije se uvrščajo med finančni kriminal, ki je ena izmed podzvrsti gospodarskega kriminala. Pojavljajo se pri različnih segmentih zavarovanj, številčno pa prednjačijo predvsem tiste pri avtomobilskih zavarovanjih Ocenjuje se, da je pri nekaterih vrstah zavarovanj vsaj eden izmed desetih odškodninskih zahtevkov goljufiv, kar vodi v višanje premij na svetovni ravni. Kljub ukrepom za njihovo zatiranje, so zavarovalniške goljufije še vedno precej razširjene, tako pri nas, kot v svetu. Dejstvo je, da bodo vedno obstajali posamezniki, ki se bodo želeli okoristiti na račun drugih in jim s svojimi protipravnimi in kaznivimi dejanji povzročali škodo, da bi sami od tega imeli korist, predvsem v finančnem smislu. Glavni cilj goljufov je zavesti zavarovalnico z namenom pridobitve odškodninskega izplačila ali druge protipravne koristi. Škodo in s tem velike izgube povzročajo tako zavarovalnicam, gospodarstvu, kot poštenim zavarovancem. Stroški, povezani z lažnimi zahtevki in s preiskovanjem ter obvladovanjem goljufij, se v splošnem prenesejo na vse zavarovance na način, da zavarovalnice zvišujejo zavarovalne premije sočasno z zviševanjem cen produktov in storitev.
Pri boju zoper goljufijam in s tem zavzemanje za zmanjšanje stroškov, je za zavarovalnice pomembno medsebojno sodelovanje (izmenjava ključnih informacij), kot tudi sodelovanje z državnimi organi pregona (policija, sodstvo..), hkrati pa o tej problematiki in njenih posledicah osveščati javnost. S skupnimi močmi lahko oblikujejo učinkovitejše ukrepe in strategije za preiskovanje in zatiranje perečega problema. Zavedati se je namreč potrebno, da pri zavarovalništvu že majhna laž lahko vodi do enormnih posledic, za goljufijami pa se lahko skrivajo še hujša kazniva dejanja.
Keywords: zavarovanje, zavarovalnica, zavarovanec, zavarovalniška goljufija, finančni kriminal, gospodarska kriminaliteta, protipravno premoženje
Published: 27.11.2018; Views: 472; Downloads: 81
Full text (468,18 KB) |
10. Vpliv tehnologije veriženja blokov na tečaje delnic finančnega sektorjaMarko Djorojević, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali odziv trga na objave podjetij povezane s tehnologijo veriženja blokov. V preteklem letu so razna podjetja na dan take objave dosegla tudi več kot 100% donose zato nas je zanimalo, ali to drži to za podjetja v finančnem sektorju. V sklopu dela smo raziskovali izključno podjetja v finančnem sektorju, saj bi naj tehnologija veriženja blokov na ta sektor imela največji potencialni vpliv.
Preučili smo delovanje te tehnologije in navedli trenutne primere uporabe ter njeno potencialno uporabno vrednost. Pred analizo gibanja delnic smo izvedli pregled literature, da ugotovimo katera so področja uporabe tehnologije v finančnem sektorju ter katere ovire še stojijo na poti do razširjene uporabe te tehnologije.
Pregledali smo več kot 800 podjetij, ki so člani šestih različnih skupin, konzorcijev ali pa so partnerji s podjetji, ki se ukvarjajo s tehnologijo veriženja blokov. Po natančnem pregledu in izključevanju glede na kriterije smo dobili končno število 85ih podjetij. Za 81 od teh podjetij smo uspeli poiskati relevantne objave o povezavi s to tehnologijo; te objave so se nanašale bodisi na nova partnerstva, produkte, storitve ali pa načine uporabe. Za vsako podjetje smo prav tako poiskali primeren indeks za uporabo v kasnejšem delu analize. Prav tako smo za vse indekse in podjetja (delnice) pridobili pretekle podatke.
Za preverjanje hipotez smo uporabili metodo študije dogodka (angl. Event Study). Z uporabo podatkov o delnicah in indeksih smo izračunali smo kumulativni abnormalni donos (angl. Cumulative Abnormal Return ali CAR). Obravnavali smo različno dolga obdobja pred in po dnevu objave, da bi lahko lažje analizirali in opredelili njen vpliv. Podatke smo obdelali s statističnimi metodami.
Iz rezultatov analize smo ugotovili, da takojšnjega odziva trga na dan objave ni mogoče zaznati oz. je zanemarljiv. Potrdili smo pa lahko tri hipoteze. Zakasneli odziv smo zaznali pri obdobju [1,7] (v obdobju sedmih dni začenši z dnevom po objavi) v katerem je bil donos statistično značilen kar pomeni, da se trg na objave odziva vendar z zakasnitvijo. Povprečni CAR je v tem obdobju znašal 1,08 %.
Pred začetkom analize smo predpostavljali, da bodo na donose vplivali tudi faktorji kot so pripadnost skupini panog, regija, kategorija tržne kapitalizacije, članstvo v skupinah in leto objave. Ugotovili smo, da to drži za pripadnost skupini panog in leto objave. Med obravnavanimi podjetji so najvišje donose dosegale banke (imele so najvišji povprečni CAR med obravnavanimi skupinami). Prav tako smo ugotovili, da so v povprečju najvišje abnormalne donose dosegala podjetja, ki so svojo povezanost s tehnologijo veriženja blokov objavila leta 2016.
Keywords: tehnologija veriženja blokov, finančni sektor, objave, DLT, delnice
Published: 20.11.2018; Views: 353; Downloads: 66
Full text (1,16 MB) |
