1. ANALIZA FINANČNEGA STRESA V IZBRANIH VZHODNOAZIJSKIH DRŽAVAHJaka Rodošek, 2024, undergraduate thesis Abstract: V tem diplomskem delu smo preučevali finančni stres v izbranih vzhodnoazijskih državah – Kitajski, Japonski, Južni Koreji in Tajvanu – v obdobju od leta 2000 do 2023. Analiza temelji na indeksu finančnega stresa, ki združuje različne kazalnike, kot so volatilnost finančnih trgov, kreditni razmiki, likvidnostni kazalniki in obrestne mere. Namen diplomskega dela je bil preučiti, kako so te države reagirale na ključne krize, vključno s finančno krizo leta 2008, zdravstveno krizo 2020 in bančno krizo leta 2023. Rezultati kažejo, da so bile vse države v različni meri prizadete, vendar so zaradi raznolikih ukrepov uspele ohraniti določeno stopnjo finančne stabilnosti. Na podlagi analize smo oblikovali priporočila za zmanjšanje finančnega stresa in povečanje odpornosti na prihodnje finančne krize.
Keywords: finančni stres, vzhodnoazijske države, indeks finančnega stresa, volatilnost finančnih trgov, obrestne mere, kreditni razmiki.
Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 11
 Full text (1,66 MB) |
2. Sistemsko likvidnostno tveganje v evrskem območjuAnže Viher, 2024, undergraduate thesis Abstract: Finančna kriza v letih 2007 in 2008 je povzročila najhujšo finančno krizo po veliki depresiji, kar je imelo ogromne posledice za globalno gospodarstvo, vključno z obsežnimi bančnimi propadi, padci finančnih trgov in dolgotrajno gospodarsko recesijo. Ta kriza je poudarila potrebo po poglobljenem proučevanju in natančnem spremljanju sistemskega likvidnostnega tveganja, saj se je izkazalo za enega od ključnih dejavnikov, ki lahko povzročijo širšo finančno nestabilnost. Kljub pomembnosti tega tveganja analiza obstoječe literature razkriva, da sistemsko likvidnostno tveganje ter njegove posledice še vedno niso dovolj raziskane in razumljene. Diplomsko delo se osredotoča na podrobno proučevanje tega tveganja v kontekstu evrskega območja, pri čemer so analizirani ključni dejavniki, ki vplivajo na likvidnostno tveganje, in predlagane rešitve za njegovo obvladovanje. Predstavljeni so tudi ključni izsledki in sklepi, ki lahko služijo kot osnova za oblikovanje ustreznih ekonomskih politik in regulativnih ukrepov, namenjenih zmanjševanju tveganj in preprečevanju podobnih kriz v prihodnosti.
Keywords: evrsko območje, likvidnost, likvidnostno tveganje, makroekonomska stabilnost, obvladovanje tveganj, sistemski finančni stres, sistemsko likvidnostno tveganje.
Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 58; Downloads: 26
Full text (2,64 MB) |
3. Analiza finančnega stresa v izbranih državah evrskega območjaNatalija Kovačec, 2023, undergraduate thesis Abstract: Finančna kriza leta 2008 je povzročila motnje v delovanju finančnega sistema. S tem je spodbudila oblikovalce ekonomske politike k opazovanju in spremljanju finančnega stresa v finančnem sistemu ali njegovih delov. Za merjenje finančnega stresa se uporabljajo indeksi finančnega stresa. V evrskem območju uporabljamo sestavljeni kazalnik sistemskega stresa oz. CISS, s katerim merimo trenutno stanje finančne nestabilnosti v finančnem sistemu. Ta indeks uporabljajo ekonomisti in oblikovalci ekonomske politike, kot je Evropska centralna banka.
V diplomskem delu bomo obravnavali finančni stres v izbranih državah evrskega območja. Na koncu bomo podali priporočila za oblikovalce ekonomske politike. Omejili se bomo na štiri države evrskega območja: Francijo, Italijo, Nemčijo, Španijo ter na obdobje pred finančno krizo leta 2008 in po njej. Ugotovili smo, da je finančna kriza leta 2008 vplivala na povečanje finančnega stresa v vseh štirih državah. Dosedanje raziskave kažejo, da finančni stres negativno vpliva na gospodarstvo. Za oblikovalce ekonomske politike je pomembno, da pozorno opazujejo in spremljajo razmere na finančnem trgu.
Keywords: CISS, evrsko območje, finančni stres
Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 538; Downloads: 77
Full text (2,08 MB) |
4. Vpliv sistemskega finančnega stresa v evrskem območju na dvostranski izvoz blagaDejan Romih, 2023, doctoral dissertation Abstract: Pregled literature kaže, da sistemski finančni stres v evrskem območju in njegove posledice še niso popolnoma raziskani. Dosedanje raziskave kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na ekonomsko aktivnost. V tej doktorski disertaciji raziskujemo, ali in kako sistemski finančni stres v evrskem območju vpliva na dvostranski izvoz blaga, pri čemer uporabljamo statične panelne gravitacijske modele mednarodne trgovine z blagom, katerih parametre ocenjujemo po metodah OLS, GPML in PPML, ki jih priporočajo strokovnjaki s področja ekonometrije. Sistemski finančni stres v evrskem območju merimo s »starim« in »novim« CISS-om za evrsko območje ter VSTOXX-om, ki jih uporabljajo tudi drugi raziskovalci na področju ekonomije. Pri raziskovanju uporabljamo nominalne in realne podatke za Avstralijo, Avstrijo, Belgijo, Brazilijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hongkong, Indijo, Irsko, Islandijo, Italijo, Izrael, Japonsko, Južno Afriko, Južno Korejo, Kanado, Kitajsko, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Mehiko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Novo Zelandijo, Portugalsko, Rusijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, ZDA in Združeno kraljestvo od leta 2000 do 2014. Na osnovi pregleda literature s področja raziskovanja smo se odločili, da bomo upoštevali rezultate, ki temeljijo na nominalnih podatkih, kot priporočajo strokovnjaki s področja mednarodne ekonomije. Ti rezultati kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na dvostranski izvoz blaga, kar je v skladu z našimi pričakovanji. To velja tudi, če iz vzorca izključimo tretje države. Finančna kriza leta 2008 je pokazala, da motnje v delovanju finančnega sistema negativno vplivajo na dvostransko trgovanje z blagom in njegovo financiranje, kar je povzročilo med ekonomisti in oblikovalci ekonomske politike potrebo po opazovanju in spremljanju sistemskega finančnega stresa. S to doktorsko disertacijo zapolnjujemo vrzel v literaturi o sistemskem finančnem stresu v evrskem območju in njegovih posledicah, kar bo olajšalo sprejemanje ekonomskih in ekonomskopolitičnih ukrepov za blaženje posledic sistemskega finančnega stresa v evrskem območju. Rezultati raziskovanja kažejo, da je sistemski finančni stres v evrskem območju dejavnik dvostranske trgovine z blagom, kar bo prispevalo k nadaljnjemu razvoju mednarodne ekonomije.
Keywords: evrsko območje, gravitacijski model mednarodne trgovine, sistemski finančni stres
Published in DKUM: 17.05.2023; Views: 682; Downloads: 144
Full text (13,74 MB) |
5. Finančni stres v združenih državah amerikeManja Drofenik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Pandemija covida-19 in ukrepi, ki so potrebni za obvladovanje virusa SARS-CoV-2, so v zelo kratkem času prispevali k velikim spremembam v finančnem sistemu. Problem je, ker ne vemo, kakšne posledice bodo ti ukrepi povzročili v gospodarstvu. Opisali bomo, kakšen vpliv je imel finančni stres v ZDA v času pandemije covida-19 na posameznike in gospodarstvo. Ugotovili smo, da se je brezposelnost v ZDA v času pandemije covida-19 povečala za 10,4 %. Finančni sistem je treba ves čas spremljati, da lahko odkrijemo tveganja in ustrezno ukrepamo. Če želimo, da podjetje uspešno posluje v prihodnosti, je zelo pomembno, da spremljamo finančno stabilnost. Ugotovili smo, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost. Slednjo lahko merimo s pomočjo indeksov finančnega stresa. Tako smo s pomočjo indeksa CISS ter indeksov CFSI, KCFSI in STLFSI2 ugotovili, da se je v času pandemije covida-19 finančni stres povečal. Finančni stres velja za enega izmed najpomembnejših virov psiho-socialnega stresa. Od globalne finančne krize leta 2008 je finančni stres največji dejavnik stresa. Ugotovili smo, da stres pri posamezniku vpliva na njegovo produktivnost, motivacijo in delovno sposobnost. V času pandemije covida-19 se je vrednost borznega indeksa S&P 500 znižala, kar pomeni padec vrednosti delnic.
Keywords: CISS, FSI, S&P 500, finančna stabilnost, finančni stres, ZDA.
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 894; Downloads: 71
Full text (1,51 MB) |
