| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Vpliv pandemije covida-19 na evrsko območje
Anamarija Veselič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija covida-19 je svet v letu 2020 dobro pretresla. Nič hudega sluteči smo zakorakali v novo leto in niti približno si nismo predstavljali situacije, ki jo doživljamo sedaj. 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila bolezen covid-19 za globalno pandemijo. Govorimo o novem koronavirusu, poimenovanem SARS-Cov-2. To je hud akutni respiratorni sindrom, ki se prenaša z živali na ljudi in lahko povzroča resne bolezni. Države v evrskem območju so z namenom omejevanja okužbe sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. K temu spada predvsem samoizolacija ljudi in ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar je vodilo k velikemu padcu gospodarstva v evrskem območju. Pandemija covida-19 je zagotovo največji šok v gospodarstvu evrskega območja vse od začetka evra in od druge svetovne vojne. V prvi vrsti je pandemija covida-19 povzročila nepopravljivo škodo že z izgubo življenj, prav tako pa je demobilizirala evrsko gospodarstvo. Razpršenost pandemije covida-19 je države evrskega območja postavila pred velike izzive za gospodarstvo in finančni sistem. Da bi se gospodarstvo evrskega območja ohranilo, je evropska centralna banka (ECB) od začetka pandemije covida-19 uvedla veliko število ukrepov. Pandemija covida-19 je privedla do velikega vnovičnega oblikovanja cen in vnovičnega pozicioniranja v svetu finančnih trgov. Padec gospodarske rasti in povečana odpornost do tveganj, skupaj z veliko negotovostjo glede prihodnjega razvoja pandemije covida-19, so povzročile izredno nestanovitnost na kapitalskih in drugih trgih za tvegana sredstva, odlive kapitala in močne premike deviznih tečajev. Pandemija covida-19 predstavlja svetovni makroekonomski šok z negotovim obsegom in trajanjem. Dejavnosti v številnih sektorjih, ki vključujejo turizem, prevoz, avtomobilsko industrijo in storitve, so se zrušile v gospodarstvih, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela, z upadom povpraševanja pa se kriza širi tudi na druge dele gospodarstva. Izbruh pandemije covida-19 je bistveno vplival na gospodarski sistem, posameznika, družbo in na države kot celoto. Države so se morale soočiti z finančnimi izgubami, ki se nanašajo na turizem, trgovino in druge dejavnosti, pod velikim stresom pa so prav tako banke evrskega območja, saj se zdaj pojavljajo obsežne insolventnosti med podjetji, ki jim sledi val bankrotov. V delu diplomskega projekta bomo v uvodu predstavili osnovno problematiko, cilje, namen in hipoteze dela diplomskega projekta. V drugem poglavju bomo predstavili osnovna izhodišča, kot sta evrsko območje in njegovo gospodarstvo, ki bosta zajemala tudi zgodovino evrskega območja in Evropsko centralno banko. V tretjem poglavju se bomo na splošno posvetili pandemiji covida-19 in ugotavljali, kakšne posledice je in bo imela na evrsko območje in njegovo gospodarstvo. V zadnjem, četrtem poglavju, bomo opredelili vplive, ki jih je imela pandemija covida-19 na gospodarstvo evrskega območja in na finančno stabilnost, poleg tega pa bomo predstavili tudi ukrepe ECB.
Keywords: pandemija, SARS-Cov-2, covid-19, evrsko območje, gospodarstvo, finančni sistem.
Published: 21.10.2020; Views: 683; Downloads: 321
.pdf Full text (725,09 KB)

2.
Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost
Nataša Goričan, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Novi koronavirus SARS-CoV-2 se je nenadno pojavil in pretresel svetovno prebivalstvo. Covid-19 je bil marca 2020 razglašen za globalno pandemijo. Gre za virus, katerega najpogostejši simptomi so vročina, utrujenost in suh kašelj. V hujših primerih se razvijejo težave z dihanjem, večina okuženih pa okreva brez bolnišničnega zdravljenja. Virus se prenaša kapljično, okužimo se lahko tudi ob stiku z onesnaženimi površinami. Zaradi hitrega širjenja virusa med ljudmi po svetu so bile vlade primorane sprejeti stroge ukrepe, kot so uporaba mask, karantena, samoizolacija, šolanje in delo od doma, odsvetujeta pa se tudi zbiranje in druženje večjega števila ljudi. Vsi ti strogi ukrepi so bili sprejeti z namenom zajezitve širjenja virusa med prebivalstvom. Nenadna situacija je zelo pretresla svetovno gospodarstvo, saj so se podjetja tako rekoč čez noč zapirala oziroma so začela poslovati z manjšim obsegom ljudi, kar je privedlo do množičnih odpuščanj. Tako so morale vlade sprejeti tudi ukrepe, s pomočjo katerih so pomagale prebivalcem preživeti težke čase. Zaradi pandemije covida-19 so močne posledice utrpeli letalstvo, turizem, avtomobilska industrija ter storitve. Pandemija covida-19 vpliva tudi na finančne posrednike, finančno infrastrukturo in finančne trge. V času pandemije velik pomen pripisujemo tudi digitalizaciji, saj lahko varno in učinkovito delujemo na daljavo, torej brez osebnega stika ter posledično brez nevarnosti za okužbo. Vrednosti delnic na borzah so strmo padle, prav tako obveznice. Vrednosti indeksov Dow Jones in S&P 500 sta na primer padli za več kot 25 %. Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost lahko razložimo tudi s pomočjo indeksov stresa, ki so namenjeni merjenju trenutnega stanja nestabilnosti v finančnem sistemu. Tako smo s pomočjo indeksa NEW CISS za evrsko območje in ZDA ugotovili, da se je vrednost najprej povečala, kar pomeni, da se je povečal sistemski finančni stres. S pomočjo indeksa VIX in VSTOXX smo ugotovili, da je volatilnost v času pandemije covida-19 naraščala, kar pomeni, da je bilo tudi tveganje večje. Od velike finančne krize naprej predstavlja pandemija covida-19 zagotovo največji šok za gospodarstvo evrskega območja in ZDA. Problem, s katerim se soočamo, je, da pandemija covida-19 še ni končana, prav tako še niso iznašli cepiva proti virusu. Vsi ti dejavniki nas puščajo v negotovem položaju, saj pravzaprav ne vemo, kako se bodo stvari razpletle. V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost v evrskem območju in ZDA ter da sta ECB in Fed sprejela različne ukrepe za preprečitev finančne nestabilnosti.
Keywords: covid-19, finančna stabilnost, finančni sistem, pandemija, SARS-CoV-2.
Published: 21.10.2020; Views: 488; Downloads: 216
.pdf Full text (1,59 MB)

3.
Finančni vidiki kadrovskega managementa v družinskem podjetju, s primerom
Katarina Žunko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V sodobnem poslovnem svetu smo vedno bolj priča globalizaciji, avtomatizaciji, ogromni konkurenci, tehnološkemu napredku, informatizaciji, političnim, okoljskim in poslovnim spremembam. Zaradi vseh teh dejavnikov se morajo novodobna podjetja zelo boriti za obstoj na trgu, tem spremembam slediti in jih ustrezno implementirati. V zadnjih dvajsetih letih tega stoletja se je vzporedno z omenjenimi dejavniki krepil poudarek na človeškem kapitalu, ki ima v milenijskem obdobju še posebej velik vpliv in pomen. Tako se je postopoma začela razvijati funkcija upravljanja s človeškimi viri v podjetju, ki jo imenujemo kadrovska funkcija oziroma kadrovski management. Človeški viri kot del intelektualnega kapitala pridobivajo izjemen delež v kapitalu družbe in so ključna postavka dodane vrednosti. Strategija razvoja kadrovskega managementa je glavna funkcija strategije razvoja podjetja in se tesno prepleta s strateškim managementom. Medtem ko se še v večini velikih podjetij (korporacijah) ne zavedajo dovolj pomena razvoja kadrov, ker dajejo prednost načrtovanju, organiziranju, upravljanju znanj, tveganj, ciljev, financ in nadzoru, pa v manjših (družinskih) podjetjih že od samega začetka s svojo organizacijsko strukturo določijo vlogo posameznika v podjetju. Takšna družba skozi svoje življenjsko obdobje skupaj z zaposlenimi v povezavi z naštetimi (temeljnimi) funkcijami managementa stremi k enaki poti do uspeha. Ta sinergija je ključna pri rasti in uspešnem finančnem poslovanju podjetja. Za rast in uspeh je torej zaslužen učinkovit in povezan kader, ki v (manjših) družinskih podjetjih predstavlja jedro zadovoljnih, izobraženih, motiviranih zaposlenih, ki s svojimi kompetencami in razvojem prispevajo k dobrobiti podjetja, in sicer tako s finančnih kot tudi nefinančnih vidikov. V praksi je merjenje finančnih učinkov kadrovske funkcije v podjetjih še nedodelano oziroma gre za dokaj zahteven proces, ki se posledično premalo uporablja.
Keywords: človeški viri, kadrovski management, kadrovska funkcija, družinsko podjetje, kompetence, zaposleni, izobraževanje, motiviranje, vodenje, voditeljstvo, plačni sistem, promocija zdravja, finančni vidiki, finančni učinki.
Published: 18.12.2019; Views: 345; Downloads: 42
.pdf Full text (315,19 KB)

4.
Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoru
Larisa Ferletič, 2018, master's thesis

Abstract: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Keywords: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Published: 14.06.2018; Views: 526; Downloads: 242
.pdf Full text (1,79 MB)

5.
Finančno načrtovanje v sektorju distributerjev in dobaviteljev električne energije
Monika Gradišnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Finančno načrtovanje je v današnjem času ključnega pomena. Je izražanje načrtovanja vseh načrtov v celotnem podjetju za določeno obdobje. Cilj načrtovanja je natančna določitev zastavljenih ciljev, doseči željeni dobiček, izvajati finančno politiko podjetja in slediti finančnemu načrtu. Ob tako negotovih razmerah na trgu, je še kako pomembno, da se podjetja zavedajo pomena finančnega načrtovanja. Podrobno bomo raziskali finančno načrtovanje in poslovanje treh izbranih dobaviteljev električne energije in distributerja električne energije v Sloveniji. Predstaviti želimo delovanje Slovenskega elektroenergetskega sistema in vlogo Agencije za energijo Republike Slovenije. Cilji naloge so podrobno opisati pomen in način finančnega načrtovanja pri pravnih subjektih, spoznati delovanje Slovenskega elektroenergetskega sistema ter spoznati potek finančnega načrtovanja pri treh izbranih dobaviteljih električne energije. Na trgu z električno energijo je prisotnih vedno več konkurenčnih dobaviteljev. Kar omogoča odjemalcem lastno izbiro dobavitelja. Podjetja se torej srečujejo z velikim številom menjav dobaviteljev, kar pa jim lahko povzroči izgubo. Potek finančnega načrtovanja pri podjetjih je podoben in strmijo k podobnim ciljem.
Keywords: finančno načrtovanje, finančni načrt, uspešnost poslovanja, Slovensko elektroenergetski sistem, Agencija za energijo RS, dobavitelji električne energije
Published: 30.05.2017; Views: 667; Downloads: 120
.pdf Full text (668,22 KB)

6.
TUJE PRAKSE ODKRIVANJA MANIPULACIJ S PRIHODKI TER MOžNOST UPORABE V SLOVENIJI
Aleksandra Bavdaž, 2016, master's thesis

Abstract: POVZETEK V zadnjih dvajsetih letih se je po svetu, prav tako pa tudi po Sloveniji zgodilo ogromno prevar. Podjetja (najbolj znani primeri so Enron, Worldcom ipd.) so pomanjkanje pravil in predpisov, povezanih s preprečevanjem in obravnavo prevar, izkoristila v lasten prid. Kaj kmalu, po svetovnih in pogubnih škandalih, so se pojavili novi zakoni, predpisi, pravila in modeli prakse za preprečevanje in zaznavanje prevar. Slednje je pripomoglo k temu, da se je odstotek manipulacij s prihodki, v računovodskih izkazih in podobno, v veliki meri zmanjšal. Sicer le – te še vedno obstajajo, vendar to vodi k vedno boljšim in bolj razvitim sistemom za zaznavanje prevar v podjetjih. Magistrsko delo je bilo v svojem bistvu zasnovano z namenom spoznati tuje prakse preprečevanja in odkrivanja prevar ter ugotoviti ali jih je mogoče implementirati na slovenske primere podjetij, nadalje pa še ugotoviti, ali bi dober sistem za zaznavanje prevar na podlagi tujih praks preprečil prevare v izbranih slovenskih primerih. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na izkaze poslovnega izida podjetij, ki so nam služili kot osnova za izračun finančnih kazalnikov in pa za izvedbo Benford analize. Letna poročila podjetij so bila osnova za izpolnjevanje lastno zastavljenega sistema za zaznavanje prevar oziroma preglednice, s katero smo ugotavljali v kolikšnem odstotku izbrana slovenska podjetja / skupine podjetij v svoje delovanje vključujejo tuje prakse za preprečevanje in zaznavanje prevar. Prakse, ki smo jih združili v omenjeno preglednico so prvotno temeljile na zakonih, predpisih in pravilih, drugotno na praktičnem izvajanju določenih aktivnosti v tujih podjetij, kot tretje pa smo uporabili lastno znanje in razvili lastne preglednice in modele za uporabo na izbranih slovenskih primerih. Od štirih izbranih slovenskih podjetij / skupin podjetij smo izbrali dve z aktualnimi primeri prevar (še nerazrešenimi) ter dve za kateri smo podali sum na prevare (prevare so se v preteklosti že dogajale, kar je bil za nas razlog za sum na ponovne prevare). Za raziskavo smo uporabili, skupno, tri orodja (nabor kazalnikov, lastno zasnovano preglednico in Benford analizo s Kolmogorov – Smirnov statističnim testom). Najboljši rezultat v lastno zasnovali preglednici: “Sistem za zaznavanje prevar” je, nepričakovano, dosegla skupina Intereuropa (56%), ki je bila označena za podjetje z aktualnim primerom prevare. Najslabši (14%) rezultat je dosegla skupina Kolektor, ki je bila, kakor skupina Intereuropa označena za primer z aktualno prevaro. Benford analiza je predstavila podobne rezultate, in sicer se je glede na primerjavo z že določenimi verjetnostmi za pojavitev števil od 1 do 9, najbolje odrezala skupina Intereuropa (z le enim rdečim kvadratkom in odstopanjem 6,06 % od dovoljenih 5 %), najslabše pa primer Merkur (s kar šestimi rdečimi kvadratki in odstopanjem od dovoljenih vrednosti, nekaj čez 15 %). Potrjene so bile torej hipoteze, izpolnjen namen, zastavljeni cilji magistrskega dela pa doseženi.
Keywords: prevara, manipulacija, izkaz poslovnega izida, IPI, podjetje, finančni kazalnik, praksa, tuja praksa, Sistem za odkrivanje prevar, Benfordov zakon, analiza, sum
Published: 25.10.2016; Views: 678; Downloads: 109
.pdf Full text (1,50 MB)

7.
ANALIZA VPLIVA UKREPOV INŠTITUCIJ EU NA TRG DRŽAVNIH OBVEZNIC EMU V ČASU GLOBALNE FINANČNE IN DOLŽNIŠKE KRIZE
Gabrijela Konrad, 2016, master's thesis

Abstract: Že od same ustanovitve Evropske monetarne unije in uvedbe evra kot skupne valute so finančni trgi zanemarjali kreditna tveganja, premalo pozornosti so namenjali makroekonomskim podatkom posamezne države. Vrsto let so se države zadolževale in povečevale javni dolg kljub visokim, nekatere z nevzdržnimi proračunskimi primanjkljaji, s strukturnimi reformami se je odlašalo. Evropska unija je imela postavljena merila in smernice za nadzorovanje javnih financ, vendar brez enotne fiskalne unije nima instrumentov za ukrepanje. Šele v globalni finančni in kasneje dolžniški krizi se je resnost nastale makroekonomske situacije odrazila na razmikih v donosnostih posameznih držav, finančni trgi so se večkrat odzvali panično, zaradi česar je prišlo do pretiranega povišanja razmikov, kar je v nekaterih primerih, celo državam, onemogočilo dostop do finančnih virov na trgu. Potrebni so bili ukrepi institucij EU, na eni strani za rešitev nastalih težav v finančnem sistemu, na drugi strani za rešitev javnih financ posameznih držav. Evropska centralna banka je odigrala največjo vlogo pri posredovanju na trgih, najprej se je na spremenjene razmere odzvala z zniževanjem ključne obrestne mere, kasneje zaradi kreditnega krča še z drugimi nestandardnimi ukrepi monetarne politike. Z neposrednim odkupom vrednostnih papirjev od poslovnih bank je želela povečati kreditno aktivnost. Po začetnih odkupih, ki so dosegali do 10 mrd evrov mesečno, je januarja 2015 trge šokirala z napovedjo odkupov v višini 60 mrd evrov mesečno. V empiričnem delu magistrskega dela je s pomočjo statističnih metod na vzorcu 14 držav evroobmočja in v časovnem obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2015 analiziran učinek napovedi in začetek izvajanja posameznih ukrepov ECB-ja na donosnost in volatilnost 10-letnih državnih obveznic. V analizo zajamemo 6 podvzorcev, vsak je sestavljen iz dveh obdobij, eden zajema prelomni datum, ko se je odvijalo zasedanje Evropske centralne banke, na katerem so bili napovedani pomembni ukrepi in eno obdobje, v katerem ni bilo objav s strani Evropske centralne banke. Volatilnost donosnosti med posameznimi obdobji analiziramo s pomočjo razlike v statistični sredini, s čimer želimo ugotoviti odzivnost donosnosti na ukrepe Evropske centralne banke. Ugotovimo, da napoved nestandardnih ukrepov v večji meri poveča volatilnost donosnosti ter zniža donosnost 10-letnih obveznic evroobmočja, zajetih v vzorec, v primerjavi s standardnimi ukrepi, ki na trgu ne povzročijo šoka. Prihaja pa tudi do razlik med posameznimi državami, na eni strani so države, kjer je volatilnost večja, na drugi strani druge, katerih donosnost ne odreagira v tolikšni meri. V vseh primerih najbolj odreagira donosnost 10-letne nemške državne obveznice.
Keywords: makroekonomska neravnovesja, finančni sistem, Evropska monetarna unija, Evropska centralna banka, Evropski sklad za finančno stabilnost, Evropski stabilizacijski mehanizem, nestandardni ukrepi monetarne politike, volatilnost obveznic, donosnost državnih obveznic
Published: 15.09.2016; Views: 723; Downloads: 99
.pdf Full text (3,54 MB)

8.
VPLIV REGULATORNIH SPREMEMB NA KAPITALSKI TRG V SLOVENIJI PRED IN PO KRIZI 2007
Saša Černel, 2016, master's thesis

Abstract: Mednarodna finančna kriza, ki je zamajala vsa svetovna gospodarstva, in do katere je prišlo ravno zaradi silovite rasti in razvoja vseh segmentov finančnega sistema v zadnjih desetih letih, je pokazala na prepočasno sledenje razvoju finančne dejavnosti, in s tem kopičenja prekomernega tveganja v finančnem sistemu, kar je tudi glavni razlog, da tega niso preprečile institucije, ki so zadolžene za spremljanje finančne stabilnosti. Zaradi pojava negativnih esternalij ob propadu oziroma nedelovanju finančnega sistema, se je pokazala potreba po dodatni regulaciji nereguliranih oz. nezadostno reguliranih področij finančnega trga, česar se je Evropska komisija lotila z doslednim izvajanjem Akcijskega načrta finančnih storitev (angl. Financial Services Action Plan, v nadaljevanju FSAP). Posledično je to za Slovenijo, kot članico EU, pomenilo veliko na novo sprejete oziroma spremenjene regulative na področju kapitalskih trgov. Kljub temu, da Slovenija spada med razvite države, tega nikakor ne moramo trditi za slovenski kapitalski trg. Zaradi svoje majhnosti in zgodnje faze razvoja, še nima tako pomembne vloge v finančnem sistemu, kot bi jo moral imeti, da bi ustrezno podpiral gospodarski razvoj Slovenije. Ker so do finančne krize slovenska podjetja kapital, potreben za razvoj, pridobivala izključno preko bančnega zadolževanja, je likvidnostna kriza bank pokazala na potrebo, da je kapital v prihodnosti potrebno zbirati tudi na kapitalskem trgu. In ker je bila Evropska komisija nepopustljiva pri implementaciji in prenosu sprejetih direktiv, je to predstavljalo izziv tako za zakonodajalca, kot tudi za vse ustanove na kapitalskem trgu. Pogoj za pridobitev kapitala vlagateljev je namreč zaupanje v finančni sistem, kar pa je posredno povezano tudi z regulativo, veljavno na kapitalskem trgu. Zato je zakonodajalec v smislu večjega zaupanja, preglednosti in transparentnosti, v nacionalno zakonodajo pospešeno prenašal vse evropske pravne zahteve. Proučevanje vpliva spremenjenega regulatornega okvirja na domač trg kapitala pred in po nastopu finančne krize, je bistvo raziskovalnega problema, pri čemer je presoja vpliva omejena na določene izbrane dejavnike aktivnosti kapitalskega trga. Razumevanje sprememb v zakonodajnem okvirju zahteva poznavanje stanja pred nastalimi spremembami, zato je na kratko podana tudi zgodovina nastanka slovenskega finančnega trga in nastajanje zakonskih osnov za učinkovit kapitalski trg. Opravljene metode so v določenem delu potrdile obstoj povezanosti med spremembo regulative in izbranimi dejavniki aktivnosti kapitalskih trgov. Vendar je, zaradi specifičnega dogajanja na domačem kapitalskem trgu po finančni krizi, pri proučevanih dejavnikih aktivnosti kapitalskega trga v določenem delu težko ločiti, kateri del spremembe lahko pripišemo spremembam v regulatornem okvirju in kateri del gre pripisati posledicam finančne krize. Finančna kriza in sprememba regulatornega okvirja gresta namreč z roko v roki, saj je do sprememb na zakonodajnem področju prišlo predvsem z namenom preprečiti nastanek podobnih finančnih kriz v prihodnje, in se tako izogniti negativnim posledicam za celotno gospodarstvo države.
Keywords: finančni sistem, kapitalski trg, finančne institucije, finančna kriza, veljavna zakonodaja.
Published: 04.07.2016; Views: 597; Downloads: 89
.pdf Full text (2,42 MB)

9.
PRIMERJAVA FINANČNEGA SISTEMA SLOVENIJE IN CIPRA
Kristijan Lovrenčec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Finančni sistem je pomemben za delovanje narodnega gospodarstva. V zadnji finančni in gospodarski krizi se je to pokazalo še kako res. Finančni sistemi povsod po svetu so doživeli velike pretrese, velik del krivde za to pa lahko pripišemo problemom bančnih sistemov. V delu smo analizirali finančni sistem Slovenije in Cipra, pri čemer smo se omejili predvsem na analizo bančnega sektorja v obeh državah, pod drobnogled pa smo vzeli tudi zavarovalniški sektor in borzo. V nasprotju z bankami so se zavarovalnice v kriznih razmerah bolje odrezale. Dejstvo je namreč, da ob zaostrovanju kriznih razmer in povečanih tveganjih zavarovalniška dejavnost dejansko prosperira. Počasi pa se z oddaljevanjem od začetka izbruha krize manjša tudi turbulentnost dogajanj na borzah.
Keywords: finančni sistem, bančni sektor, zavarovalniški sektor, borza, Slovenija, Ciper
Published: 02.12.2015; Views: 675; Downloads: 79
.pdf Full text (1,27 MB)

10.
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA 1929-1933 IN KEYNESIANSKA REVOLUCIJA
Grega Kunčič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Predmet proučevanja diplomskega seminarja je bila Velika gospodarska kriza med letom 1929 in 1933, ki se je iz zloma borze v ZDA prelevila v svetovno krizo, katera je trajala več kot 10 let in je imela za posledico visoko stopnjo brezposelnosti in nizko raven gospodarske aktivnosti, tako na narodni kot na mednarodni ravni. Ob tem ne smem pozabiti omeniti boja proti krizi z New Deal-om in seveda vpliv John Maynard Keynes-ove ekonomije, ki je postavila nove poglede na reševanje mednarodnih problemov in nasploh temelje novodobne makro-ekonomije. Cilj in namen tega diplomskega seminarja je bila predstavitev razlogov za nastanek Velike gospodarske krize, dejavnike, ki so odločilno vplivali oziroma so pogojevali razpad finančnega sistema v ZDA. Prav tako je bilo potrebno predstaviti glavne akterje za nastanek krize in politiko, metodologijo, ter ideologijo reševanja krize. V omenjeni krizi in po njej je prišlo tako na ravni ZDA kot na mednarodni ravni do raznih prizadevanj za strateško povezovanje in optimiziranje makro-ekonomskih variable, kot npr. New Deal, I.T.O., ipd. V boju z gospodarsko krizo nismo pozabili na nauke velikega ekonomista, če ne največjega ekonomista 20. stoletja, Johna Maynard Keynes-a, katerega ideje in teoretični modeli veljajo še danes.
Keywords: Velika gospodarska kriza, New deal, John Maynard Keynes, finančni sistem, moderna ekonomija
Published: 24.06.2015; Views: 2017; Downloads: 206
.pdf Full text (731,75 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica