Search the digital library catalog

Abstract: Zdravje postaja vedno bolj pomembno za gospodarski razvoj, konkurenčnost in produktivnost, zato si države prizadevajo, da bi bili njihovi zdravstveni sistemi čim boljši in učinkoviti. Sistemi zdravstvenega varstva predstavljajo zelo široko in zapleteno področje. V njem se prepletajo tako vloge uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev kot plačnikov in regulatorjev ter odločevalcev. Demografske in tehnološke spremembe so v zadnjem desetletju glavni razlog, da se večina držav v svetu in Evropi, kakor tudi v Sloveniji, srečuje s problematiko financiranja zdravstva in finančno vzdržnostjo zdravstvenih sistemov. Uspešnost financiranja vsakega zdravstvenega varstva se kaže prav v zbiranju zadostnih finančnih sredstev. V Sloveniji se bomo soočili z zmanjšanjem delovno sposobnega prebivalstva, ki predstavlja glavne plačnike prispevkov v sistem zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, in s povečanjem izdatkov, ki so povezani s staranjem prebivalstva. Slovenija mora poiskati nove, zadostne in stabilne vire za financiranje zdravstvenega varstva. To bo dosegla s korenitimi reformami, ki so bile do sedaj neuspešne ali pa nedorečene. Slovenija ima po oceni domačih in tujih strokovnjakov na področju zdravstva trenutno še vzdržno financiranje. Sistem financiranja je dober tako glede pravičnosti kot tudi dostopnosti, vendar bi ohranjanje sedanjih sistemov socialne zaščite tudi v bodoče postalo nevzdržno.
Keywords: zdravstveni sistem, financiranje zdravstvenega varstva, kazalniki poslovne učinkovitosti, finančni kazalniki, tržna dejavnost
Published in DKUM: 31.08.2021; Views: 1035; Downloads: 102
Full text (2,66 MB)

Abstract: Novi koronavirus SARS-CoV-2 se je nenadno pojavil in pretresel svetovno prebivalstvo. Covid-19 je bil marca 2020 razglašen za globalno pandemijo. Gre za virus, katerega najpogostejši simptomi so vročina, utrujenost in suh kašelj. V hujših primerih se razvijejo težave z dihanjem, večina okuženih pa okreva brez bolnišničnega zdravljenja. Virus se prenaša kapljično, okužimo se lahko tudi ob stiku z onesnaženimi površinami. Zaradi hitrega širjenja virusa med ljudmi po svetu so bile vlade primorane sprejeti stroge ukrepe, kot so uporaba mask, karantena, samoizolacija, šolanje in delo od doma, odsvetujeta pa se tudi zbiranje in druženje večjega števila ljudi. Vsi ti strogi ukrepi so bili sprejeti z namenom zajezitve širjenja virusa med prebivalstvom. Nenadna situacija je zelo pretresla svetovno gospodarstvo, saj so se podjetja tako rekoč čez noč zapirala oziroma so začela poslovati z manjšim obsegom ljudi, kar je privedlo do množičnih odpuščanj. Tako so morale vlade sprejeti tudi ukrepe, s pomočjo katerih so pomagale prebivalcem preživeti težke čase. Zaradi pandemije covida-19 so močne posledice utrpeli letalstvo, turizem, avtomobilska industrija ter storitve. Pandemija covida-19 vpliva tudi na finančne posrednike, finančno infrastrukturo in finančne trge. V času pandemije velik pomen pripisujemo tudi digitalizaciji, saj lahko varno in učinkovito delujemo na daljavo, torej brez osebnega stika ter posledično brez nevarnosti za okužbo. Vrednosti delnic na borzah so strmo padle, prav tako obveznice. Vrednosti indeksov Dow Jones in S&P 500 sta na primer padli za več kot 25 %. Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost lahko razložimo tudi s pomočjo indeksov stresa, ki so namenjeni merjenju trenutnega stanja nestabilnosti v finančnem sistemu. Tako smo s pomočjo indeksa NEW CISS za evrsko območje in ZDA ugotovili, da se je vrednost najprej povečala, kar pomeni, da se je povečal sistemski finančni stres. S pomočjo indeksa VIX in VSTOXX smo ugotovili, da je volatilnost v času pandemije covida-19 naraščala, kar pomeni, da je bilo tudi tveganje večje. Od velike finančne krize naprej predstavlja pandemija covida-19 zagotovo največji šok za gospodarstvo evrskega območja in ZDA. Problem, s katerim se soočamo, je, da pandemija covida-19 še ni končana, prav tako še niso iznašli cepiva proti virusu. Vsi ti dejavniki nas puščajo v negotovem položaju, saj pravzaprav ne vemo, kako se bodo stvari razpletle. V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost v evrskem območju in ZDA ter da sta ECB in Fed sprejela različne ukrepe za preprečitev finančne nestabilnosti.
Keywords: covid-19, finančna stabilnost, finančni sistem, pandemija, SARS-CoV-2.
Published in DKUM: 21.10.2020; Views: 2327; Downloads: 447
Full text (1,59 MB)

Abstract: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Keywords: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Published in DKUM: 14.06.2018; Views: 1699; Downloads: 592
Full text (1,79 MB)

Abstract: POVZETEK V zadnjih dvajsetih letih se je po svetu, prav tako pa tudi po Sloveniji zgodilo ogromno prevar. Podjetja (najbolj znani primeri so Enron, Worldcom ipd.) so pomanjkanje pravil in predpisov, povezanih s preprečevanjem in obravnavo prevar, izkoristila v lasten prid. Kaj kmalu, po svetovnih in pogubnih škandalih, so se pojavili novi zakoni, predpisi, pravila in modeli prakse za preprečevanje in zaznavanje prevar. Slednje je pripomoglo k temu, da se je odstotek manipulacij s prihodki, v računovodskih izkazih in podobno, v veliki meri zmanjšal. Sicer le – te še vedno obstajajo, vendar to vodi k vedno boljšim in bolj razvitim sistemom za zaznavanje prevar v podjetjih. Magistrsko delo je bilo v svojem bistvu zasnovano z namenom spoznati tuje prakse preprečevanja in odkrivanja prevar ter ugotoviti ali jih je mogoče implementirati na slovenske primere podjetij, nadalje pa še ugotoviti, ali bi dober sistem za zaznavanje prevar na podlagi tujih praks preprečil prevare v izbranih slovenskih primerih. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na izkaze poslovnega izida podjetij, ki so nam služili kot osnova za izračun finančnih kazalnikov in pa za izvedbo Benford analize. Letna poročila podjetij so bila osnova za izpolnjevanje lastno zastavljenega sistema za zaznavanje prevar oziroma preglednice, s katero smo ugotavljali v kolikšnem odstotku izbrana slovenska podjetja / skupine podjetij v svoje delovanje vključujejo tuje prakse za preprečevanje in zaznavanje prevar. Prakse, ki smo jih združili v omenjeno preglednico so prvotno temeljile na zakonih, predpisih in pravilih, drugotno na praktičnem izvajanju določenih aktivnosti v tujih podjetij, kot tretje pa smo uporabili lastno znanje in razvili lastne preglednice in modele za uporabo na izbranih slovenskih primerih. Od štirih izbranih slovenskih podjetij / skupin podjetij smo izbrali dve z aktualnimi primeri prevar (še nerazrešenimi) ter dve za kateri smo podali sum na prevare (prevare so se v preteklosti že dogajale, kar je bil za nas razlog za sum na ponovne prevare). Za raziskavo smo uporabili, skupno, tri orodja (nabor kazalnikov, lastno zasnovano preglednico in Benford analizo s Kolmogorov – Smirnov statističnim testom). Najboljši rezultat v lastno zasnovali preglednici: “Sistem za zaznavanje prevar” je, nepričakovano, dosegla skupina Intereuropa (56%), ki je bila označena za podjetje z aktualnim primerom prevare. Najslabši (14%) rezultat je dosegla skupina Kolektor, ki je bila, kakor skupina Intereuropa označena za primer z aktualno prevaro. Benford analiza je predstavila podobne rezultate, in sicer se je glede na primerjavo z že določenimi verjetnostmi za pojavitev števil od 1 do 9, najbolje odrezala skupina Intereuropa (z le enim rdečim kvadratkom in odstopanjem 6,06 % od dovoljenih 5 %), najslabše pa primer Merkur (s kar šestimi rdečimi kvadratki in odstopanjem od dovoljenih vrednosti, nekaj čez 15 %). Potrjene so bile torej hipoteze, izpolnjen namen, zastavljeni cilji magistrskega dela pa doseženi.
Keywords: prevara, manipulacija, izkaz poslovnega izida, IPI, podjetje, finančni kazalnik, praksa, tuja praksa, Sistem za odkrivanje prevar, Benfordov zakon, analiza, sum
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 1392; Downloads: 185
Full text (1,50 MB)

Abstract: Mednarodna finančna kriza, ki je zamajala vsa svetovna gospodarstva, in do katere je prišlo ravno zaradi silovite rasti in razvoja vseh segmentov finančnega sistema v zadnjih desetih letih, je pokazala na prepočasno sledenje razvoju finančne dejavnosti, in s tem kopičenja prekomernega tveganja v finančnem sistemu, kar je tudi glavni razlog, da tega niso preprečile institucije, ki so zadolžene za spremljanje finančne stabilnosti. Zaradi pojava negativnih esternalij ob propadu oziroma nedelovanju finančnega sistema, se je pokazala potreba po dodatni regulaciji nereguliranih oz. nezadostno reguliranih področij finančnega trga, česar se je Evropska komisija lotila z doslednim izvajanjem Akcijskega načrta finančnih storitev (angl. Financial Services Action Plan, v nadaljevanju FSAP). Posledično je to za Slovenijo, kot članico EU, pomenilo veliko na novo sprejete oziroma spremenjene regulative na področju kapitalskih trgov. Kljub temu, da Slovenija spada med razvite države, tega nikakor ne moramo trditi za slovenski kapitalski trg. Zaradi svoje majhnosti in zgodnje faze razvoja, še nima tako pomembne vloge v finančnem sistemu, kot bi jo moral imeti, da bi ustrezno podpiral gospodarski razvoj Slovenije. Ker so do finančne krize slovenska podjetja kapital, potreben za razvoj, pridobivala izključno preko bančnega zadolževanja, je likvidnostna kriza bank pokazala na potrebo, da je kapital v prihodnosti potrebno zbirati tudi na kapitalskem trgu. In ker je bila Evropska komisija nepopustljiva pri implementaciji in prenosu sprejetih direktiv, je to predstavljalo izziv tako za zakonodajalca, kot tudi za vse ustanove na kapitalskem trgu. Pogoj za pridobitev kapitala vlagateljev je namreč zaupanje v finančni sistem, kar pa je posredno povezano tudi z regulativo, veljavno na kapitalskem trgu. Zato je zakonodajalec v smislu večjega zaupanja, preglednosti in transparentnosti, v nacionalno zakonodajo pospešeno prenašal vse evropske pravne zahteve. Proučevanje vpliva spremenjenega regulatornega okvirja na domač trg kapitala pred in po nastopu finančne krize, je bistvo raziskovalnega problema, pri čemer je presoja vpliva omejena na določene izbrane dejavnike aktivnosti kapitalskega trga. Razumevanje sprememb v zakonodajnem okvirju zahteva poznavanje stanja pred nastalimi spremembami, zato je na kratko podana tudi zgodovina nastanka slovenskega finančnega trga in nastajanje zakonskih osnov za učinkovit kapitalski trg. Opravljene metode so v določenem delu potrdile obstoj povezanosti med spremembo regulative in izbranimi dejavniki aktivnosti kapitalskih trgov. Vendar je, zaradi specifičnega dogajanja na domačem kapitalskem trgu po finančni krizi, pri proučevanih dejavnikih aktivnosti kapitalskega trga v določenem delu težko ločiti, kateri del spremembe lahko pripišemo spremembam v regulatornem okvirju in kateri del gre pripisati posledicam finančne krize. Finančna kriza in sprememba regulatornega okvirja gresta namreč z roko v roki, saj je do sprememb na zakonodajnem področju prišlo predvsem z namenom preprečiti nastanek podobnih finančnih kriz v prihodnje, in se tako izogniti negativnim posledicam za celotno gospodarstvo države.
Keywords: finančni sistem, kapitalski trg, finančne institucije, finančna kriza, veljavna zakonodaja.
Published in DKUM: 04.07.2016; Views: 1185; Downloads: 178
Full text (2,42 MB)