1. Vloga računovodij pri preprečevanju pranja denarjaAnja Leskovar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava vlogo računovodij pri preprečevanju pranja denarja v Sloveniji. Pranje denarja je globalni problem, ki ogroža finančne sisteme in gospodarsko stabilnost. Računovodje so ključni akterji v finančnem sektorju in imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju in preprečevanju nezakonitih dejavnosti, povezanih s pranjem denarja. Temeljni problem, ki ga raziskuje diplomska naloga, je ugotavljanje, kako dobro so Slovenski računovodje seznanjeni s svojo zakonsko vlogo pri preprečevanju pranja denarja ter katere metode in prakse uporabljajo pri svojem delu za preprečevanje teh dejanj. Poleg tega raziskava preučuje izzive in ovire, s katerimi se soočajo računovodje pri izvajanju ukrepov za preprečevanje pranja denarja. Keywords: Preprečevanje pranja denarja, vloga računovodij, zakonodaja o pranju denarja, metode in prakse računovodij, finančni kriminal, Slovenija. Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (1,24 MB) |
2. Kriptovalute kot tehnika pranja denarja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLara Števančec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Pranje denarja predstavlja kompleksen problem, ki je predvsem zaradi svojih značilnosti izpostavljen več kriminalnim tveganjem. Kot je opredeljeno že s samo definicijo, je o pranju denarja govor takrat, kadar pridobljeno premoženje, ki mu nekdo želi dodati videz legalnega in ga na tak način spraviti v obtok finančnega sistema, izvira iz predhodno storjenega kaznivega dejanja. Za omejevanje tovrstnega kaznivega dejanja se vzpostavljajo ukrepi preprečevanja in omejevanja organiziranih ali drugih oblik kriminala, iz katerih navadno izhaja nezakonito pridobljeno premoženje, ter ukrepi sistema preprečevanja pranja denarja. Ob razvoju inovativnih idej ali finančnih instrumentov, kot so tudi kriptovalute, pralci denarja tako izkoriščajo še nevzpostavljen ali pomanjkljiv sistem preprečevanja in odkrivanja. Regulatorji, zakonodajalci in drugi ustvarjalci politik pa ob tem večkrat naletijo na težavo, kako regulirati področje, brez da bi s tem omejili inovativnost. Iz tega je izhajalo prvo raziskovalno vprašanje, s katerim se je želelo ugotoviti, ali je možno področje delovanja elektronskih valut in kriptovalut regulirati in nadzorovati na način, ki ne bo zaustavljal razvoja in konkurenčnosti podjetij, ki se s tem ukvarjajo, obenem pa ne bo dopuščal kriminala in bo imel zagotovljen nadzor nad pranjem denarja. Specifičnost samega kaznivega dejanja in njegove značilnosti so tiste, ki usmerjajo pozornost omejevanja tveganj na več področij, kar posledično vključuje sodelovanje različnih subjektov. Iz tega je izhajalo tudi drugo raziskovalno vprašanje, katerega namen je bil prepoznati ključne subjekte za vzpostavitev nadzornega sistema in ugotoviti način sodelovanja med regulatornimi institucijami na globalni in nacionalni ravni. V diplomski nalogi je bil, z namenom vpogleda v trenutno stanje, v prvem delu predstavljen pregled literature tujih in domačih avtorjev ter raziskovalcev tega področja, ki so v svojih raziskavah ugotavljali značilnosti kriptovalut, njihove pomanjkljivosti, izpostavljenost tveganju za pranje denarja ter pregledali že obstoječe in pripravljajoče se zakonodajne in druge regulatorne predpise. V drugem delu pa so predstavljeni intervjuji s strokovnjaki, s pomočjo katerih se je pridobilo vpogled v praktično izvajanje procesa preprečevanja pranja denarja, ideje za nadaljnjo ureditev in predloge za izboljšave ureditve področja preprečevanja pranja denarja. Keywords: kriptovalute, regulacija, inovacije, finančni kriminal, diplomske naloge Published in DKUM: 14.12.2022; Views: 904; Downloads: 207
Full text (842,30 KB) |
3. Zavarovalniške goljufije v Sloveniji in izbranih državah EUSaša Pliberšek, 2018, undergraduate thesis Abstract: Goljufije v zavarovalništvu obstajajo že, odkar obstaja zavarovalništvo samo, storilci pa pri njihovem izvajanju vsakič znova kažejo svojo iznajdljivost. Zavarovalniške goljufije se uvrščajo med finančni kriminal, ki je ena izmed podzvrsti gospodarskega kriminala. Pojavljajo se pri različnih segmentih zavarovanj, številčno pa prednjačijo predvsem tiste pri avtomobilskih zavarovanjih Ocenjuje se, da je pri nekaterih vrstah zavarovanj vsaj eden izmed desetih odškodninskih zahtevkov goljufiv, kar vodi v višanje premij na svetovni ravni. Kljub ukrepom za njihovo zatiranje, so zavarovalniške goljufije še vedno precej razširjene, tako pri nas, kot v svetu. Dejstvo je, da bodo vedno obstajali posamezniki, ki se bodo želeli okoristiti na račun drugih in jim s svojimi protipravnimi in kaznivimi dejanji povzročali škodo, da bi sami od tega imeli korist, predvsem v finančnem smislu. Glavni cilj goljufov je zavesti zavarovalnico z namenom pridobitve odškodninskega izplačila ali druge protipravne koristi. Škodo in s tem velike izgube povzročajo tako zavarovalnicam, gospodarstvu, kot poštenim zavarovancem. Stroški, povezani z lažnimi zahtevki in s preiskovanjem ter obvladovanjem goljufij, se v splošnem prenesejo na vse zavarovance na način, da zavarovalnice zvišujejo zavarovalne premije sočasno z zviševanjem cen produktov in storitev.
Pri boju zoper goljufijam in s tem zavzemanje za zmanjšanje stroškov, je za zavarovalnice pomembno medsebojno sodelovanje (izmenjava ključnih informacij), kot tudi sodelovanje z državnimi organi pregona (policija, sodstvo..), hkrati pa o tej problematiki in njenih posledicah osveščati javnost. S skupnimi močmi lahko oblikujejo učinkovitejše ukrepe in strategije za preiskovanje in zatiranje perečega problema. Zavedati se je namreč potrebno, da pri zavarovalništvu že majhna laž lahko vodi do enormnih posledic, za goljufijami pa se lahko skrivajo še hujša kazniva dejanja. Keywords: zavarovanje, zavarovalnica, zavarovanec, zavarovalniška goljufija, finančni kriminal, gospodarska kriminaliteta, protipravno premoženje Published in DKUM: 27.11.2018; Views: 1860; Downloads: 196
Full text (468,18 KB) |
4. PRIMERNOST UVEDBE FINANČNE POLICIJE V REPUBLIKI SLOVENIJIBoris Potrč, 2016, master's thesis Abstract: Vse večji razmah finančnega kriminala v Republiki Sloveniji in po svetu je odprl diskusije o vprašanju moţnosti uvedbe finančne policije v naši drţavi. Pod pojmom finančni kriminal, ki sodi med najpogostejše oblike gospodarskega kriminala v Republiki Sloveniji, razumemo situacijo, ko si storilec pridobi finančno korist na škodo druţbene skupnosti.
V Sloveniji se praktično vse od osamosvojitve z večjimi ali manjšimi presledki razpravlja o (ne)potrebnosti ustanovitve finančne policije kot posebnega organa za odkrivanje in preiskovanje finančne in še nekaterih drugih oblik gospodarske kriminalitete. Finančna policija v Evropi ni razširjen pojav, tradicionalno je vpeta le v italijanski pravni sistem. Na novo so ta institut vpeljale tudi nekatere bivše jugoslovanske republike, in sicer Hrvaška, Makedonija, Srbija ter Bosna in Hercegovina.
Tako v Sloveniji, kot v tujini namenjamo vedno večjo pozornost problematiki finančnih preiskav. Razlog za to je predvsem podrobnejša obravnava mednarodnega organiziranega kriminala ter z njem povezane korupcije, pranja denarja in financiranja terorizma s strani pomembnejših mednarodnih organizacij. Ker ima Slovenija precej organov, ki imajo ustrezna pooblastila za boj proti gospodarskemu kriminalu, ustanovitev finančne policije ne bi bila smotrna. Obstajajo različne moţnosti organiziranja, pomembno pa je tudi, da usluţbenci organov pregona in nadzornih institucij, ki so v Sloveniji razpršeni, delujejo usklajeno znotraj enega samega organa, skupaj, neodvisno od dnevne politike in da imajo za svoje delo trdno in jasno zakonsko podlago ter trajno politično podporo. Nacionalni preiskovalni biro je specializirana kriminalistična preiskovalna enota na drţavni ravni za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področij gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije. Keywords: finančna policija, gospodarska kriminaliteta, finančni kriminal, preiskovanje in omejevanje gospodarske kriminalitete, davčno utajevanje, preiskava v davčnem postopku, finančna preiskava, nacionalni preiskovalni urad Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 1790; Downloads: 192
Full text (1,66 MB) |
5. Gospodarski kriminal in problemi "insiderstva" : diplomska nalogaBiserka Železinger, 2008, undergraduate thesis Keywords: gospodarski kriminal, problematika, družbe, naftni derivati, energetika, tovarne, gospodinjski aparati, trg vrednostnih papirjev, trgovanje, kontrola, delničarstvo, delnice, informacije, gospodarstvo, povezanost, Slovenija, pravna ureditev, finančni trg, primeri, case study, kazniva dejanja, kriminal, poslovne finance, ponarejanje, finančno poslovanje, finančno pravo Published in DKUM: 28.05.2012; Views: 2164; Downloads: 177
Full text (544,45 KB) |
6. FINANČNA POLICIJA (PRIMERJALNI VIDIK)Martin Unuk, 2010, undergraduate thesis Abstract: Gospodarski in finančni kriminal predstavljata enega večjih problemov vsake sodobne družbe, saj povzročata ogromno materialno škodo, obenem pa v povezavi s korupcijo manjšata zaupanje in stabilnost gospodarskega in pravnega sistema vsake države.
V večini držav po svetu se z odkrivanjem in preganjanjem resnejših oblik gospodarskega kriminala ukvarjajo pripadniki kriminalistične policije, v posebnih temu namenjenih oddelkih, lažje oblike pa preiskujejo tudi drugi uradi, ki so običajno del finančnega ministrstva. Preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj zahteva od preiskovalcev raznovrstna in podrobna znanja s področja davčnega in korporacijskega prava, poslovodstva, računalništva in kriminalističnega preiskovanja.
Finančna policija med evropskimi državami ni razširjena, saj jo imajo le v Italiji, kjer je dobro organizirana in učinkovita in ima večstoletno tradicijo. Finančne policije bivših jugoslovanskih republik Hrvaške, Makedonije in BiH so mnogo mlajše in manj znane, po redko dostopnih podatkih, pa vseeno uspešne.
Ideje o ustanovitvi finančne policije v Republiki Sloveniji so stare toliko, kot je stara država sama. Kot glavni prednosti tega organa se izpostavljata specializiranost, saj bi preiskoval izključno finančna kazniva dejanja in njegova neodvisnost od vsakokratne oblasti.
Po mnenju strokovnjakov bi imela ustanovitev finančne policije v Sloveniji več negativnih kot pozitivnih posledic. Slovenija že ima različne organe, ki imajo ustrezna pooblastila za boj z gospodarskim kriminalom in ustanovitev novega organa z enakimi pooblastili ne bi prinesla nič novega, saj vzroki neuspešnega boja z gospodarsko kriminaliteto ležijo drugje. Nepomembno je, kako se enota za boj z gospodarskim kriminalom imenuje in kateremu delu državne uprave je podrejena, pomembno je le, da ima ta enota zagotovljena potrebna sredstva in znanje, da lahko svoje delo opravlja samostojno, strokovno in učinkovito. Nikoli se ne bo mogoče v celoti izogniti zaostajanju preiskovalcev finančne kriminalitete za storilci, saj se zakonodaja in preiskovalna tehnika spremembam prilagajata prepočasi, sredstva, ki jih država namenja boju s kriminalom, pa bodo vedno nezadostna. Keywords: gospodarska kriminaliteta, finančni kriminal, preiskovanje in omejevanje gospodarske kriminalitete, finančna policija, finančna straža Published in DKUM: 23.03.2010; Views: 5136; Downloads: 396
Full text (359,79 KB) |