1. Obdavčitev kapitalskih dobičkov pri odsvojitvi izvedenih finančnih instrumentovDamir Cavnik, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi se ukvarjam z vprašanjem primernosti ureditve obdavčevanja dobičkov fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov z davčnopravnega vidika. Slovenski davčni režim je na tem področju poseben, saj do uvedbe Zakona o davku od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI) dobički fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov niso bili obdavčeni. Z njim je bila uvedena restriktivna obdavčitev za dosežene navedene dobičke z visoko 40 % davčno stopnjo za imetništva izvedenih finančnih instrumentov do enega leta. Višina davčne stopnje za dobičke, dosežene po enem letu imetništva, pa zapade po stopnji obdavčitve, kot velja za ostale kapitalske dobičke Zakonu o dohodnini. Zaradi izredne nujnosti uvajanja ZDDOIFI, ki je presenetil poslovno in strokovno javnost v letu 2008, se v delu ukvarjam tudi z razlogi, ki so privedli do uvedbe zakona, in posledično z vprašanjem, ali je zakon dosegel zastavljene fiskalne in nefiskalne cilje ter tudi na podlagi primerjalno pravne analize ureditve avstrijskega, nemškega in britanskega davčnega sistema podam predloge za izboljšave davčnega sistema na tem področju. Keywords: finančni instrument, vrednostni papir, izvedeni finančni instrument, nestandardizirana terminska pogodba, standardizirana terminska pogodba, opcija, posel zamenjave, pogodba na razliko, Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, Lafferjeva krivulja Published in DKUM: 20.07.2016; Views: 1735; Downloads: 302
Full text (5,28 MB) |
2. TRG POSLOV KREDITNIH ZAMENJAVTadej Pavlič, 2014, undergraduate thesis Abstract: Banke in druge finančne inštitucije se v teh časih soočajo z večjo konkurenčnostjo poslovanja, kot pred nekaj desetletji. Posledično so omejene pri pridobivanju novih komitentov. Zmanjšale pa so se tudi možnosti prejemanja visokih marž na svoje storitve, ki jih morajo racionalizirati, če želijo obdržati obstoječi tržni delež. Zaradi nevedenih razlogov se finančne inštitucije v današnjih časih vse bolj zavedajo pomena obvladovanja obstoječih poslovnih razmerij z njihovimi komitenti in s tveganji, ki izhajajo iz teh razmerij. Najpomembnejše tveganje je še vedno kreditno tveganje.
Zaradi hitrega razvoja kapitalskega trga in inovacij, trg danes nudi finančnim inštitucijam nove metode prenosa kreditnega tveganja. Med CRM (»Credit risk management«) metodo se šteje tudi uporaba izvedenih kreditnih instrumentov. V diplomskem delu sem tako podrobneje opisal zamenjavo kreditnega tveganja, ki je tudi najpogosteje uporabljen izveden kreditni instrument za izločitev kreditnega tveganja.
Za boljše razumevanje zamenjave kreditnega tveganja, pa sam najprej opredelil kreditno tveganje. Nato sem v tretjem poglavju definiral kaj je izveden finančni instrument in opisal ostale izvedene kreditne instrumente.
Zamenjave kreditnega tveganja tržnim udeležencem nudijo veliko prednosti, a hkrati tudi določene slabosti. Instrument omogoča učinkovit prenos kreditnega tveganja s kupca zaščite na prodajalca brez, da bi se spremenila razmerja med upnikom in dolžnikom. Poslovnim bankam se je z uporabo tega instrumenta izboljšalo poslovanje. Kar je bilo doseženo v stabilnih gospodarskih časih. V kriznem obdobju pa so se banke, ki so trgovale z zamenjavo kreditnega tveganja, v primerjavi z drugimi bankami izkazale za bolj ranljive.
Drugo slabost tega finančnega instrumenta predstavlja velika koncentracija kreditnega tveganja, na strani prodajalcev ali izdajateljev kreditne zaščite. Kar je rezultat neorganiziranega sistema trgovanja, kjer primanjkuje transparentnosti in ustrezne regulacije trga, ter nadzora nad samimi udeleženci.
V desetem poglavju sem raziskal pomen drugega baselskega standarda na upravljanje s kreditnim tveganjem v bančnih ustanovah. V nadaljevanju sem raziskal tudi možnost trgovanja s temi izvedenimi finančnimi instrumenti preko organiziranega trga vrednostnih papirjev, ki bi odpravilo prej omenjene težave glede transparentnosti in nadzora. Pomanjkljivost tega trga je sicer neprilagodljivost, zaradi česar bi lahko v manjšem obsegu obdržali trgovanjem tudi preko neorganiziranega trga. Keywords: kreditno tveganje, izvedeni finančni instrument, izvedeni kreditni instrumenti, zamenjava kreditnega tveganja, sistematično tveganje Published in DKUM: 26.11.2014; Views: 1430; Downloads: 130
Full text (1,18 MB) |
3. BANČNE GARANCIJEValerija Klaneček, 2013, undergraduate thesis Abstract: V sodobnem svetu, v času svetovne gospodarske krize, se podjetja soočajo s poslovnimi tveganji. Ta se kažejo v neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti in možnostjo neplačevanja.
Zato smo se odločili predstaviti bančno garancijo, kot najpomembnejši, najbolj cenjen in najpogosteje uporabljen instrument zaščite pred poslovnimi tveganji.
Bančna garancija spada med učinkovit, vendar drag instrument zaščite pred tveganji. Oblika bančne garancije sicer ni predpisana, so pa predpisani glavni elementi garancije. Bančne garancije imajo tako prednosti kot slabosti. Poglavitna prednost bančnih garancij je ta, da je bančna garancija popolnoma ločena od osnovnega posla in da je zanesljiv instrument zavarovanja. Slabost bančnih garancij, ki velja za obe pogodbeni stranki, je ta, da je bančna garancije drag način zavarovanja plačil.
Pri bančnih garancijah gre za pravne odnose med dolžnikom in upnikom, za pravne odnose med nalogodajalcem in banko garantom in za pravni odnos med banko garantom in koristnikom garancije. Razvrščamo jih po enem ali več kriterijih. Najpogosteje se v poslovni praksi izdajajo plačilne in storitvene bančne garancije.
Da bančne garancije omogočajo učinkovito zaščito pred morebitnimi tveganji, morajo le-te biti ustrezno sestavljene. Izdajajo se v pisni obliki in je od izdaje dalje nepreklicna. Eden izmed najpomembnejših elementov bančne garancije je garancijski znesek. Garancijski znesek, koristniku garancije poravna banka, če dolžnik ne izpolni pogodbenih obveznosti. Pri garancijah je pomembno, da pogodbeni stranki določita pravo, ki bo merodajno v primeru reševanja sporov.
Na kratko smo predstavili še stand-by akreditiv. Pri stand-by akreditivu gre za posebno vrsto bančne garancije, ki so jo razvili ameriški bankirji
Opisali smo postopek izdaje bančne garancije za resnost ponudbe v banki X, od razgovora komitenta s skrbnikom, do same izdaje bančne garancije.
Opravili in opisali smo raziskavo o številu izdanih in unovčenih bančnih garancij v banki X in potrdili naša predvidevanja, da se število izdanih bančnih garancij znižuje, povečuje pa se število unovčenih bančnih garancij. Keywords: bančna garancija, finančni instrument tveganja, poslovno tveganje, plačilne garancije, storitvene garancije, stand-by akreditiv Published in DKUM: 25.03.2014; Views: 3519; Downloads: 524
Full text (274,79 KB) |
4. MANIPULACIJA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI KOT KAZNIVO DEJANJEEva Krevh, 2010, undergraduate thesis Abstract: Manipulacija z vrednostnimi papirji je zagotovo ena hujših zlorab trga z vrednostnimi papirji in je zakonsko prepovedana.
Kazenskopravno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji na trgu vrednostnih papirjev ureja Kazenski zakonik (KZ-1) v 239. členu (zloraba trga finančnih instrumentov). Kot manipulativni pa je moč označiti tudi dejanji po 231. (preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji) in 238. (zloraba notranje informacije) členu KZ-1.
Kaznivo dejanje zlorabe trga finančnih instrumentov po novem 239. členu KZ-1 bistveno povzema definicijo tržne manipulacije prvega odstavka 374. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Z določenimi vsebinskimi kot tudi jezikovnimi spremembami kaznivih dejanj po 231. in 238. členu KZ-1 pa se je pojmu manipulacije z vrednostnimi papirji le še približalo.
Prekrškovno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji je urejeno v ZTFI, sankcija za ta prekršek pa je globa. Pri tem se zakonski znaki kaznivih dejanj po 231., 238. in 239. členu KZ-1 popolnoma prekrivajo z zakonskimi znaki prekrška po: petem odstavku 556. člena ZTFI v povezavi s 4. točko prvega odstavka 556. člena ZTFI; 1. in 2. točki prvega odstavka 566. člena ZTFI; četrtem odstavku 566. člena ZTFI v povezavi s 374. členom ZTFI. Zakonodajalec bi moral to neskladje odpraviti.
Kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji pa ni dovolj učinkovito. Velik problem predstavlja dokazovanje protipravnosti ravnanj manipulatorjev. Z optimalnejšo politiko regulacije tega problematičnega področja kot je sprememba sankcij za ta dejanja, uvedba obrnjenega dokaznega bremena, upoštevanje strokovnih mnenj in predlogov pri opisih kaznivih dejanj manipulacije ipd., bi pripomogli k učinkovitejšemu varstvu.
Manipulacija z vrednostnimi papirji je kljub zakonski prepovedi v praksi še vedno pogost pojav. Na to dejstvo kažejo številni primeri, ki opozarjajo na nevarnost, ki jo tržna manipulacija predstavlja ekonomskim interesom vsake države. Keywords: tržna manipulacija, vrednostni papir, trg vrednostnih papirjev, zloraba trga, finančni instrument, kaznivo dejanje, prekršek, regulacija Published in DKUM: 14.04.2010; Views: 3459; Downloads: 397
Full text (861,08 KB) |
5. PRAVNI VIDIKI ŠPEKULACIJE Z IZVEDENIMI FINANČNIMI INSTRUMENTITine Stegovec, 2009, undergraduate thesis Abstract: Na začetku diplomskega dela se pojavlja vprašanje kakšnim ciljem sploh služi trg izvedenih finančnih instrumentov. Odgovor na to vprašanje je, da trg izvedenih finančnih instrumentov služi več produktivnim ciljem: prilagajanju tveganja, boljši razporeditvi sredstev na finančnem trgu ter tudi omogočanju večjih zaslužkov.
V prvem delu, ki je splošnejši in služi kot predstavitev pojmov, uporabljenih v naslednjih poglavjih, so opisane ekonomske značilnosti izvedenih finančnih instrumentov. Kot najpomembnejša je izpostavljena vezanost na osnovni instrument. V nadaljevanju je opisan razvoj mednarodnega trga z izvedenimi finančnimi instrumenti, od najbolj primitivnih začetkov do modernih trgov s standardiziranimi instrumenti, za katere je značilna poravnava v denarju.
V osrednjem delu diplomskega dela sta s pravnega vidika opisana dva najpomembnejša izvedena finančna instrumenta, in sicer terminska pogodba (pogodba o prodaji vnaprej določene količine blaga po vnaprej določeni ceni na določen dan v prihodnosti) in opcija (pogodba, ki daje kupcu pravico, ne pa obveznosti, nakupa vnaprej določene količine blaga po vnaprej določeni ceni na določen dan v prihodnosti). Izvedena je tudi primerjava terminske pogodbe z opcijo, ter obeh s podobnimi finančnimi instrumenti in z osnovnimi instrumenti, predvsem primerjava delniških opcij z delnicami. Opcija se med opisanimi izvedenimi finančnimi instrumenti pokaže kot najfleksibilnejša ter tako zelo primerna za špekulacije na trgu izvedenih finančnih instrumentov. V drugi polovici osrednjega dela so opisane možnosti pri uporabi izvedenih finančnih instrumentov; za doseganje višjih dobičkov z vključevanjem višjega tveganja, za zavarovanje (hedging) ter za iskanje možnosti za zaslužek z iskanjem razlik med cenami na različnih trgih (arbitraža).
Zadnji del diplomskega dela je osredotočen na stanje trga izvedenih finančnih instrumentov v Sloveniji. Predstavljeni so začetki takšnega trgovanja, ki v Sloveniji segajo že v zgodnja devetdeseta leta 20. stoletja, ko to področje še ni bilo tako podrobno urejeno kot danes, vendar je takšno trgovanje zaradi majhnosti trga kmalu zamrlo. Na kratko je opisano današnje stanje trga finančnih instrumentov in prikazana je normativna ureditev tega področja. Keywords: trg izvedenih finančnih instrumentov, izvedeni finančni instrument, osnovni instrument, terminska pogodba, opcija, tveganje, poravnava obveznosti Published in DKUM: 14.12.2009; Views: 2545; Downloads: 317
Full text (439,52 KB) |