| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 215
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Primerjalna analiza mobilnih denarnic
Neja Sedovnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Sodobna tehnologija vedno bolj vpliva na način plačevanja in želi kupcu zagotoviti čim bolj hitro in preprosto izkušnjo plačila. Obstaja že veliko vrst elektronskih plačilnih sredstev, ki gotovino vedno bolj potiskajo v preteklost. Da pa vse finančne storitve delujejo kar se da dobro, pa skrbijo finančne ustanove, katere se specializirajo za opravljanje na trgu denarja in kapitala. Med novejša plačilna sredstva spada mobilna denarnica. Ta posamezniku omogoča, da lahko opravi nakup brez fizične denarnice in nepotrebnega kopičenja računov. Na njej se shranjuje vsa zgodovina transakcij, kar olajša uveljavljanje garancij. Kakšni so pogoji in način plačila z mobilno denarnico smo opisali na primeru Apple Pay, mBills in VALÚ. Glede na pridobljene podatke smo opravili primerjalno analizo mobilnih denarnic in opisali osebno izkušnjo plačila z izbrano mobilno denarnico.
Keywords: Mobilna denarnica, elektronska plačilna sredstva, elektronski denar, finančne storitve, finančne ustanove.
Published in DKUM: 28.10.2020; Views: 993; Downloads: 115
.pdf Full text (589,71 KB)

2.
Ropi finančnih ustanov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mitja Drekonja, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo v prvem, teoretičnem delu, obravnava problematiko ropov, predvsem tistih, ki so jih storilci izvedli v finančnih ustanovah. Te so zaradi skoncentriranih vrednosti denarnih in drugih sredstev izrazito izpostavljene varnostnim tveganjem, ki v najhujših primerih lahko vključuje ubite posameznike (zaposlene, uporabnike, naključne druge). Uniformirani policisti in kriminalisti morajo biti vseskozi na preži in pripravljeni za »akcijo«, saj so roparji finančnih ustanov izjemno iznajdljivi, agresivni, nepredvidljivi itd. Tega se morajo še zlasti zavedati zaposleni, ki se lahko iz oči v oči znajdejo pred njimi, takrat ko to najmanj pričakujejo in so zaradi tega pogosto nepripravljeni in lažje obvladljivi, viktimizirani.
Keywords: diplomske naloge, finančne ustanove, kaznivo dejanje ropa, zasebno varovanje, opis roparjev, prevencija
Published in DKUM: 17.01.2020; Views: 1314; Downloads: 236
.pdf Full text (626,57 KB)

3.
Success factors in new financial services development
Mojca Nekrep, 2009, original scientific article

Abstract: V članku proučujemo uspešnost razvoja novih finančnih storitev v odvisnosti od razvojnega procesa in vplivnih dejavnikov: trženjska sinergija, kakovost novih finančnih storitev, značilnosti trga, organizacijska kultura in znanje. Rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu finančnih institucij v Sloveniji, kažejo, da je uspešnost inovacijskih aktivnosti najmočneje odvisna od uvedbe novih storitev na trg in od značilnosti slovenskega finančnega trga. Za uspešnost pa so pomembni tudi dejavniki organizacijska kultura znanje in trženjska sinergija.
Keywords: inovacije, inovativnost, modeli, finančne ustanove, finance, storitve, Slovenija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1096; Downloads: 58
URL Link to full text

4.
OGLJIČNI ODTIS FINANČNIH USTANOV
Marina Krošel, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Ogljični odtis je v svetu vse bolj razširjen in tudi pri nas že uporabljen izračun, ki ga uporabljajo tako podjetja, organizacije, vladne in javne ustanove. Zaradi vedno večjega zavedanja vseh negativnih posledic, ki jih toplogredni plini puščajo za sabo, pa ogljični odtis pridobiva tudi na pomembnosti. Za izračun le-tega so predpisani standardi, ki se uporabljajo, sekundarne baze podatkov, načini poročanja izračunov in komuniciranja z javnostjo. Zavedati se moramo tudi pomanjkljivosti, ki jih ogljični odtis nosi s sabo, in sicer, da ta izračun upošteva le delček negativnih vplivov emisij na okolje. V diplomskem delu sem opredelila zahteve nizkoogljične družbe in gospodarstva, opisala vire nastajanja toplogrednih plinov ter njihov vpliv na okolje, opisala metodologijo določevanja ogljičnega odtisa, ugotovila pomen le-tega za podjetja in druge organizacije, primerjala ogljična odtisa dveh bank in ugotovila zakaj prihaja do razlik med njima. S tem sem potrdila hipoteze, da je ogljični odtis odvisen od velikosti finančne institucije, razširjenosti e-poslovanja banke, da je cena okoljskih dajatev, ki jo institucija plačuje odvisna od države, v kateri se nahaja, da bo ogljični odtis v prihodnje vse bolj razširjen, da imajo institucije kot so banke, največji delež izpustov toplogrednih plinov zaradi mobilnosti, ogrevanja v kurilni sezoni in razsvetljave ter da je možno tudi v bankah zmanjševati ogljični odtis z različnimi ukrepi. S primerjalno analizo Svetovne banke in Evropske investicijske banke je bila ugotovljena pomembnost točnosti uporabe podatkov pri izračunavanju ogljičnega odtisa, primerjave metod izračunavanja, interpretacije rezultatov in možni načini zmanjševanja toplogrednih plinov.
Keywords: Nizkoogljična družba, ogljični odtis, toplogredni plini, finančne ustanove
Published in DKUM: 16.10.2012; Views: 3013; Downloads: 479
.pdf Full text (516,00 KB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica