Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu se osredotočimo na analizo finančnega zdravja izbranega vzorca podjetij iz dejavnosti organiziranja potovanj (Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD): 79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj). Obravnavamo podjetja Kompas, d. d., Relax Turizem, d. d., Palma, d. o. o., in Agencija Oskar, d. o. o. Pri analiziranju finančnega zdravja so v ospredje postavljeni različni finančni kazalniki in modeli, ki so nam v veliko pomoč pri ugotavljanju in napovedovanju težav v poslovanju izbranih podjetij ter njihovem spopadanju s krizami. V teoretičnem delu na osnovi različne strokovne literature na kratko predstavimo analizo poslovanja podjetja in natančno opredelimo finančno analizo, pri čemer smo pozorni na glavne računovodske izkaze ter pomembnejše finančne kazalnike in modele za napovedovanje finančnega zdravja podjetij. Sledi opredelitev ključnih finančnih tveganj, ki so jim podjetja najbolj izpostavljena, še posebej pa se osredotočimo na definiranje podjetniškega finančnega zdravja. V empiričnem delu predstavimo panogo in izbrana konkurenčna podjetja, nato pa z uporabo računovodskih izkazov izračunamo izbrane finančne kazalnike in modele. Z dobljenimi rezultati nadalje analiziramo njihovo finančno zdravje med letoma 2008 in 2020. Zajamemo daljše časovno obdobje, ki prikazuje realnejšo sliko o finančni stabilnosti podjetij. Pozorni smo predvsem na prelomni leti 2008 in 2020, ko se finančno stanje močno poslabša, saj se pojavita svetovna finančna kriza in zdravstvena kriza, ki povzročata večje težave pri poslovanju. Celovita analiza finančnega zdravja podjetij daje prave rezultate za sprejemanje ustreznih finančnih odločitev s strani vodstva, ki je na podlagi pridobljenih informacij zmožno odpravljati slabosti in tako izboljšati poslovanje podjetij v prihodnosti. To predstavlja edini način, da se zagotovita njihov nadaljnji razvoj in obstoj. V magistrskem delu ugotovimo, da finančni kazalniki in modeli prikažejo slabše rezultate v času zdravstvene krize leta 2020 kot v času svetovne finančne krize leta 2008, kar pomeni, da zdravstvena kriza bistveno bolj spodjeda finančno zdravje izbranega vzorca podjetij kot svetovna finančna kriza.
Keywords: finančno zdravje, finančni kazalniki, finančni modeli, finančna tveganja, svetovna finančna kriza, zdravstvena kriza
Published in DKUM: 13.04.2022; Views: 964; Downloads: 171
Full text (5,56 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo analizirali razkritja tveganj v letnih poročilih slovenskih gospodarskih družb. Cilj letnih poročil je interesnim skupinam predstaviti poslovanje podjetja in jim na podlagi ponujenih informacij omogočiti čim lažje odločanje. Na vzorcu 30 podjetij smo raziskali, kakšna je povezava med obsegom razkritij in lastnostmi določenega podjetja. Preverjali smo vpliv velikosti podjetja, finančnega vzvoda, revizijskega podjetja, ter vrste dejavnosti na obseg razkritij. Rezultati raziskave kažejo na to, da obstaja pozitivna povezava med velikostjo podjetja in obsegom razkritij, medtem ko finančni vzvod ter revizijsko podjetje nimata posebnega vpliva. Iz vsebinske analize, v kateri analiziramo informacijo glede na naravo, čas in tip, izhaja, da se večina razkritij tveganj navezuje na sedanji čas, informacije so po vsebini nevtralne ter opisne narave.
Keywords: razkritja tveganj, letno poročilo, finančna tveganja, nefinančna tveganja, gospodarske družbe.
Published in DKUM: 26.08.2020; Views: 1225; Downloads: 151
Full text (1,48 MB)

Abstract: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Keywords: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Published in DKUM: 14.06.2018; Views: 1699; Downloads: 592
Full text (1,79 MB)

Abstract: Tabela 1 prikazuje odnos do tveganega vedenja. V kvadrantu levo zgoraj vidimo »risk seeking« vedenje, torej tvegano vedenje, saj je povprečen individuum indiferenten med gotovim izidom 14 in izidom 100 z verjetnostjo 5 %. Pričakovana vrednost je v tem primeru 5 in opazovanje nakazuje tveganju naklonjeno vedenje. Poleg tega v tabeli vidimo tudi štiristranski vzorec odnosa do tveganega vedenja. To pomeni, da je za dobitke in izgube z majhno verjetnostjo vedenje tveganju nenaklonjeno. Praktični primer tega je dejstvo, da je igralništvo, kjer so dobitki malo verjetni, zelo priljubljeno. Naklonjenost tveganju za izgube, za katere je verjetnost velika, pa je v skladu s trendom tveganega vedenja, da bi se izognili zanesljivi izgubi (Fox in Tversky, 1995). 3.3 Uokvirjanje in teorija izgledov Eden od pomembnejših prispevkov teorije izgledov je njen vpliv na predpostavko nespremenljivosti opisa (description invariance). Ta predpostavka pravi, da ni pomembno, kakšna je oblika opisa izgleda, saj ne vpliva na funkcijo koristnosti posameznika. Ta predpostavka je tudi sicer eden izmed postulatov teorije racionalne izbire. Raziskave na področju vedenjske ekonomije so pokazale, da je okvir problema odločanja zelo pomemben za odločitev odločevalca. Kahneman in Tversky sta to pokazala v znanem primeru (eksperimentu) »azijske bolezni« (Asian diseas problem). Imela sta dve eksperimentalni skupini, ki sta jima predstavila enak hipotetičen primer, postavljen v dva različna okvira. Prvi skupini so rekli, da se država pripravlja na izbruh azijske bolezni, v kateri bo umrlo 600 ljudi. Eni skupini so rekli, da je program zdravljenja tak, da bo določeno število ljudi rešenih (okvir preživetja), drugi skupini pa so rekli, da bo program zdravljenja tak, da bo določeno število ljudi zaradi bolezni umrlo (okvir umrljivosti). Prva skupina (t. i. skupina pozitivnega okvirja) se je odločala med programom A, ki je pomenil, da bo zagotovo rešenih 200 ljudi in programom B, ki je pomenil, da obstaja 33,3 % verjetnost, da bo rešenih 600 ljudi in 66,6 % verjetnost, da ne bo rešen nihče. Druga skupina (t. i. skupina negativnega okvirja) pa se je odločala med programom C, ki je pomenil, da bo zagotovo (100 %) umrlo 400 ljudi, in programom D, ki je pomenil, da obstaja 33,3 % verjetnost, da ne bo nihče umrl in 66,6 % verjetnost, da bo umrlo 600 ljudi. V prvi skupini pozitivnega okvirja je 72 % ljudi izbralo program A (ki je manj tvegan v primerjavi z B), v drugi skupini pa je 78 % udeležencev izbralo program D (ki je bolj tvegan v primerjavi s C). Eksperiment je pokazal, da so preference individualnega subjekta odvisne od okvirja odločanja (koristi ali izguba), čeprav sta obe izbiri matematično enaki. Posamezniki različnim izgledom pripisujejo različne uteži, saj je tak način procesiranja informacij enostavnejši (Kehneman in Tversky, 1979). 3.4 Učinek zrcaljenja Kahneman in Tversky (1979, 268) sta v eksperimentih pojasnila tudi, kako na odločitve vpliva dejstvo, kakšne so verjetnosti prejemkov oziroma izgub. Načeloma ljudje v okviru koristi nismo naklonjeni k tveganju, v okviru izgub pa je nagnjenost k tveganju večja. V enem izmed eksperimentov sta avtorja ugotovila, da je v primeru izbire med dvema pozitivnima loterijama, loterijo A s 100 % gotovim dobičkom 3000 $ in loterijo B s 80 % možnostjo prejemka 4000 $ in 20 % možnostjo prejemka 0, 80 % udeležencev izbralo gotov dobiček (loterijo A). V drugem primeru, ko pa sta bili na voljo dve negativni loteriji (loterija A: 80 % verjetnost izgube 4000 $ in 20 % verjetnost izgube 0, loterija B: 100 % izguba 3000), je 92 % udeležencev izbralo loterijo A. V obeh primerih je bila izbrana loterija tista z manjšo pričakovano vrednostjo. Bistvo eksperimenta je dejstvo, da se preference obrnejo, ko se spremeni predznak prejemkov (Kahneman in Tversky, 1992, 306). Ta pojav sta imenovala reflection effect oziroma učinek zrcaljenja in je ena izmed najpomembnejših posledic teorije izgledov.
Keywords: teorija izgledov, odnos do tveganja, sheme nagrajevanja, finančna kriza.
Published in DKUM: 03.11.2016; Views: 1508; Downloads: 201
Full text (1,03 MB)

Abstract: Plačilna nedisciplina je v Sloveniji že dalj časa zelo razširjena. To potrjujejo tudi zadnji podatki, ki jih je objavil AJPES (2016), kjer lahko vidimo, da je bilo v mesecu marcu 2016 v Sloveniji 4.866 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno, povprečen dnevni znesek teh obveznosti pa je bil kar 335.478.000 EUR. Primerjava s prvima dvema mesecema istega leta kaže manjši porast števila pravnih oseb z zapadlimi obveznostmi, višina obveznosti pa se je malenkost znižala. Podjetja za izdelke ali storitve, ki jih prodajo svojim kupcem, plačila navadno ne dobijo takoj, ampak kupcem odobrijo različno dolg odlog plačila. Primerjava z Avstrijo kaže, da ta v Sloveniji znaša v povprečju 70 dni in več, v Avstriji pa večinoma 30 dni. Odlog plačila za prodajalca pomeni kreditno tveganje, ki predstavlja možnost izgube zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti kupca do prodajalca. Kreditno tveganje pa lahko v podjetju obvladujemo s sprejetjem in doslednim izvajanjem ustrezne kreditne politike. Primerjava koeficienta vezave kratkoročnih poslovnih terjatev in kratkoročnih poslovnih obveznosti za leto 2014 kaže, da je proučevano manjše podjetje X terjatve dobilo poravnane v povprečju v 94 dneh, obveznosti pa je poravnavalo v 70 dneh. V panogi, v katero spada proučevano podjetje, pa so se terjatve poravnavale v povprečju v 70 dneh, obveznosti pa v 81 dneh. Proučevano podjetje X svojim kupcem odobrava predolge odloge plačil, svojih terjatev nima zavarovanih, postopek izterjave se začne šele po določenem času in ne takoj ob zapadlosti terjatev, kar vse povečuje kreditno tveganje. Plačilna disciplina v Sloveniji je že dalj časa slaba in tudi ni pričakovati njenega hitrega in občutnega izboljšanja, zato predlagam vodstvu podjetja X, da spremeni politiko kreditiranja kupcev, postopek izterjave je treba sprožiti takoj ob zapadlosti terjatve, zavarovati bo potrebno terjatve vsaj do večjih kupcev. Najprimernejše za podjetje pa bi bilo zavarovanje terjatev pri zavarovalnici.
Keywords: Kreditno tveganje, finančna nedisciplina, instrumenti zavarovanja, izterjava, obvladovanje kreditnega tveganja.
Published in DKUM: 05.07.2016; Views: 1607; Downloads: 161
Full text (888,34 KB)