| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost
Nataša Goričan, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Novi koronavirus SARS-CoV-2 se je nenadno pojavil in pretresel svetovno prebivalstvo. Covid-19 je bil marca 2020 razglašen za globalno pandemijo. Gre za virus, katerega najpogostejši simptomi so vročina, utrujenost in suh kašelj. V hujših primerih se razvijejo težave z dihanjem, večina okuženih pa okreva brez bolnišničnega zdravljenja. Virus se prenaša kapljično, okužimo se lahko tudi ob stiku z onesnaženimi površinami. Zaradi hitrega širjenja virusa med ljudmi po svetu so bile vlade primorane sprejeti stroge ukrepe, kot so uporaba mask, karantena, samoizolacija, šolanje in delo od doma, odsvetujeta pa se tudi zbiranje in druženje večjega števila ljudi. Vsi ti strogi ukrepi so bili sprejeti z namenom zajezitve širjenja virusa med prebivalstvom. Nenadna situacija je zelo pretresla svetovno gospodarstvo, saj so se podjetja tako rekoč čez noč zapirala oziroma so začela poslovati z manjšim obsegom ljudi, kar je privedlo do množičnih odpuščanj. Tako so morale vlade sprejeti tudi ukrepe, s pomočjo katerih so pomagale prebivalcem preživeti težke čase. Zaradi pandemije covida-19 so močne posledice utrpeli letalstvo, turizem, avtomobilska industrija ter storitve. Pandemija covida-19 vpliva tudi na finančne posrednike, finančno infrastrukturo in finančne trge. V času pandemije velik pomen pripisujemo tudi digitalizaciji, saj lahko varno in učinkovito delujemo na daljavo, torej brez osebnega stika ter posledično brez nevarnosti za okužbo. Vrednosti delnic na borzah so strmo padle, prav tako obveznice. Vrednosti indeksov Dow Jones in S&P 500 sta na primer padli za več kot 25 %. Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost lahko razložimo tudi s pomočjo indeksov stresa, ki so namenjeni merjenju trenutnega stanja nestabilnosti v finančnem sistemu. Tako smo s pomočjo indeksa NEW CISS za evrsko območje in ZDA ugotovili, da se je vrednost najprej povečala, kar pomeni, da se je povečal sistemski finančni stres. S pomočjo indeksa VIX in VSTOXX smo ugotovili, da je volatilnost v času pandemije covida-19 naraščala, kar pomeni, da je bilo tudi tveganje večje. Od velike finančne krize naprej predstavlja pandemija covida-19 zagotovo največji šok za gospodarstvo evrskega območja in ZDA. Problem, s katerim se soočamo, je, da pandemija covida-19 še ni končana, prav tako še niso iznašli cepiva proti virusu. Vsi ti dejavniki nas puščajo v negotovem položaju, saj pravzaprav ne vemo, kako se bodo stvari razpletle. V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost v evrskem območju in ZDA ter da sta ECB in Fed sprejela različne ukrepe za preprečitev finančne nestabilnosti.
Keywords: covid-19, finančna stabilnost, finančni sistem, pandemija, SARS-CoV-2.
Published: 21.10.2020; Views: 591; Downloads: 250
.pdf Full text (1,59 MB)

2.
Makrobonitetni nadzor
Jure Markovič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pretekla finančna kriza je pokazala potrebo po makrobonitetnem nadzoru v finančnem sistemu nadzora. Boleči končni rezultati recesije so nas še enkrat opomnili na tesno povezavo med finančnim in makroekonomskim okoljem. Izkazalo se je, da pretekla politika, bodisi monetarna, fiskalna ali mikrobonitetna, ni zagotavljala zadostne učinkovitosti pri omejevanju različnih sistemskih tveganjih. V Sloveniji je namen makrobonitetnega nadzora odkriti, spremljati in ocenjevati sistemska tveganja, ki lahko povzročijo finančno nestabilnost, zmanjšati kopičenje sistemskih tveganj in zagotoviti trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti. Makrobonitetna politika pa ni edina politika, ki je usmerjena v ekonomsko in finančno stabilnost gospodarstva. Ob monetarni, fiskalni in mikrobonitetni politiki, je potrebno veliko usklajevanja in sodelovanja med pristojnimi organi nadzora. Politike so medsebojno tesno prepletene, se lahko dopolnjujejo ali so si nasprotujoče. Velikokrat imajo instrumenti makrobonitetne politike značilnosti mikrobonitetnih oziroma monetarnih, saj so bili razviti z namenom, da odpravijo nepravilnosti, ki se pojavljajo pri uporabi teh. Na podlagi ocenjenih sistemskih tveganj Banka Slovenije uporablja instrumente makrobonitetne politike opredeljene v Uredbi (CRR), Zban-2 in ZMbNFS, z namenom zasledovanja zastavljenih vmesnih in končnih ciljev makrobonitetne politike. Glede na opredeljeno sistemsko tveganje ima Banka Slovenije pravico izbrati, uvesti in imeti neposreden nadzor nad makrobonitetnimi instrumenti z namenom preprečitve nadaljnjega kopičenja sistemskega tveganja. Seznam makrobonitetnim instrumentov je prilagojen vmesnim ciljem. V Sloveniji je tako v uporabi pet sklopov makrobonitetnih instrumentov: instrumenta za stanovanjski nepremičninski trg (LTV in DSTI), blažilnik za DSPI, proticiklični kapitalski blažilnik (CCB), GLTDF in omejevanje depozitnih obrestnih mer.
Keywords: finančna stabilnost, makrobonitetna politika, sistemska tveganja, makrobonitetni instrumenti.
Published: 10.12.2019; Views: 371; Downloads: 87
.pdf Full text (1,50 MB)

3.
Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoru
Larisa Ferletič, 2018, master's thesis

Abstract: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Keywords: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Published: 14.06.2018; Views: 573; Downloads: 256
.pdf Full text (1,79 MB)

4.
VPLIV FINANČNO-GOSPODARSKE IN EVROPSKE DOLŽNIŠKE KRIZE NA EVRO
Simon Jug, 2012, master's thesis/paper

Abstract: Evropski narodi so v pretekli zgodovini pokazali pogoste težnje po združevanju, ki so ob novi politični situaciji po drugi svetovni vojni vodile v nastanek Evropske unije. Evropska unija danes predstavlja veliko gospodarsko in politično integracijo 27 držav s skoraj 500 milijoni prebivalcev, ki ima pomemben glas in vlogo pri vseh svetovnih izzivih in vprašanjih. Ena za naše delo najpomembnejših značilnosti Evropske unije je skupna monetarna unija 17 držav članic, evro območje. Evro območje danes v svetu predstavlja edinstveno strukturo držav, ki so ne glede na skupno valuto v veliki meri ohranile svoje pristojnostmi na področju ekonomskih in fiskalnih politik. Evro je v kratkem času svojega obstoja postal pomembna svetovna valuta in z vidika fizične uporabe denarja prehitel svetovno rezervno valuto ameriški dolar ter se zasidral kot druga svetovna rezervna valuta. Pojav svetovne finančne in kasneje gospodarske krize, nastale v ZDA zaradi drugorazrednih vrednostnih hipotekarnih papirjev, je bil prvi pravi preizkus trdnosti in stabilnosti evra, ki ga je evro v celoti gledano sicer relativno dobro opravil. Je pa finančno-gospodarska kriza pokazala na nekatere njegove pomanjkljivosti in slabo vodenje javnih financ v perifernih državah evro območja. Z zamenjavo oblasti v Grčiji so na dan prišle podrobnosti o njenem slabem stanju javnih financ in prirejanju podatkov, kar je povzročilo nemir na finančnih trgih in sprožilo vprašanja o širitvi grških težav v druge periferne države evro območja, s čimer označujemo začetek dolžniške krize v evro območju. Države evro območja so v kratkem času vzpostavile do tedaj neobstoječi mehanizem finančne pomoči za zaščito evra, s katerim so želele zajeziti širjenje dolžniške krize in stabilizirati evro. Eden glavnih ciljev našega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri je na novo vpeljani mehanizem prispeval k stabilizaciji evra in kot je pokazala naša raziskava, mu ni v celoti uspelo stabilizirati evra. Medtem, ko se je novi sistem pokazal kot dovolj učinkovit v primeru reševanja Irske in Portugalske, je pritisk na Italijo pokazal na dvome finančnih trgov o zadostni moči tega mehanizma. Ne glede na to obstoj in nadaljnja širitev evro območja ni ogrožena, s številnimi dodatnimi ukrepi in s podpisom Pogodbe o fiskalni uniji je evro ponovno na pravi poti k povrnitvi zaupanja in moči, ki jo je imel pred začetkom dolžniške krize evro območja.
Keywords: Evropska unija, evro, ECB, Maastrichtski kriteriji, finančna in gospodarska kriza, drugorazredna posojila, Lehman Brothers, Grčija, evropska dolžniška kriza, javne finance, mehanizem za stabilnost evra, svetovna rezervna valuta
Published: 23.05.2012; Views: 3023; Downloads: 441 
(1 vote)
.pdf Full text (1,06 MB)

5.
OBREMENITVENI TESTI IN OBRESTNO TVEGANJE
Teja Velnar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga prikazuje teorijo in prakso obremenitvenih testov v bančnem sektorju. Posebno pozornost smo namenili predstavitvi vpliva obrestnega tveganja na teste in pomen tveganja v scenarijih. Namen obremenitvenega testa je oceniti odpornost bančnega sektorja EU na malo verjetne, vendar možne dogodke. Ključnega pomena je poznavati delovanje testov, njihove prednosti in slabosti in vedeti, kako delujejo v bančnem okolju. V zaključnem delu diplomske naloge bomo predstavili in interpretirali rezultate pri zadnjem izvajanju obremenitvenih testov in pregledali pomen obrestnega tveganja pri tem.
Keywords: banke, finančna stabilnost, tveganja, obrestno tveganje, obrestna mera, obremenitveni test, scenariji
Published: 16.01.2012; Views: 1632; Downloads: 223
.pdf Full text (1,34 MB)

6.
STRES TESTI V BANČNEM SEKTORJU
Mateja Županek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Banke kot najstarejša finančna institucija skrbijo za finance svojih komitentov. Skrbeti morajo tudi za finančno stabilnost bančnega sistema države, ker je pomemben za narodno gospodarstvo. V skladu z zakonom, ki določa iz česa se banka lahko financira in kako mora poslovati, banke skrbijo, da nemoteno poslujejo in omogočajo svojim komitentom posle ki jih nudijo. Kadar pa banka ne more vplivati na zunanje šoke, ki so jih nenamerno povzročile tuje banke in imajo vpliv na celoten sistem, mora imeti vsaka banka kapital s katerim pokrije tveganja, ki so že vnaprej znana. Za ugotavljanje ali bo banka preživela v naslednji krizi se uporabljajo tako imenovani stres testi. Stres teste delimo na makro stres teste in na mikro stres teste. Makro stres testi, so tisti stres testi v katero je vključen celoten bančni sistem. Makro stres teste uporablja tudi evropska centralna banka in rezultate teh stres testov za leto 2010 in 2011 sem uporabila tudi v diplomskem seminarju, kjer sem jih na kratko razložila in analizirala. Izpostavila sem dve banki, in sicer Novo ljubljansko banko d.d., ki je naša slovenska banka in špansko banko Grupo BBVA. Banki se glede na obsežnost poslovanja in velikost razlikujeta, vendar tisti parameter, ki je za nas pomemben ne vključuje teh razlik. Nato sem še analizirala Novo Ljubljansko banko glede na leto 2010 in 2011 in sem prišla do ugotovitve, da je zadnja kriza kar krepko vplivala na poslovanje banke in da bo morala banka sprejeti ukrepe, da bo pri naslednjem šoku lahko nemoteno poslovala. Pri pisanju sem prišla do ugotovitev, da so stres testi tisto orodje, ki banke lahko pripravi na takšne in drugačne šoke in jim pokaže. Kje so najbolj ranljivi in kaj morajo ukreniti, da se poslovanje ne bo bistveno spremenilo. Drugi stres testi so mikro stres testi, ki so javnosti nedostopni. Kot smo na začetku zapisali, so banke najstarejše finančne institucije in skrbijo za finančno stabilnost države.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: banka, centralna banka, poslovna banka, finančna stabilnost, bančni sistem, načela financiranja, pravila financiranja, stres testi, makro stres testi, mikro stres testi.
Published: 13.12.2011; Views: 2277; Downloads: 156
.pdf Full text (218,55 KB)

7.
STABILNOST SLOVENSKEGA BANČNEGA SISTEMA IN VLOGA BANKE SLOVENIJE
Davorin Kušnik, 2011, final seminar paper

Abstract: Diplomski seminar združuje tematiko sodobne in vse bolj nujne finančne stabilnosti znotraj slovenskega nacionalnega okvira, vpliv in vlogo Banke Slovenije ter posledice zadnje svetovne finančne krize. Zgodovina ekonomske znanosti vseskozi nakazuje dejstvo, da gospodarska rast nikoli ni linearna in razvoj nikoli ni konstanten. Obdobju prosperitete skoraj zagotovo sledi obdobje recesije in obratno. V postavljanju ogrodja za zdrav in predvsem stabilen finančni sistem neke države, morajo največ postoriti državni subjetki sami. Ključno je sodelovanje tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni, ki mora v procesu vzdrževanja stabilnosti finančnega sistema iskati poti naprednih izboljšav, zaščititi končne odjemalce finančih proizvodov in v kočni fazi doseganje cilja stabilnosti finančnega sistema.
Keywords: Finančna stabilnost, bančni sistem, finančna regulacija, finančni nadzor, Banka Slovenije, finančna kriza
Published: 01.12.2011; Views: 2214; Downloads: 286
.pdf Full text (406,56 KB)

8.
GRŠKA FINANČNA KRIZA
Rok Prelog, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Izraz finančna kriza zajema več vrst kriz, in sicer: valutno, bančno, dolžniško, okužbeno in krizo dvojčkov. Skozi zgodovino lahko vidimo, da gospodarstvo ne raste po gladkih oziroma enakomernih vzorcih, temveč niha po določenih vzorcih. Tako poznamo fazo konjunkture, krize in recesije. Kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, velja za najhujšo krizo po 2. svetovni vojni. Povod za nastanek krize je bilo prekomerno financiranje nepremičninskih naložb, kar je sprožilo prekomerne investicije v nepremičnine in posledično preveliko ponudbo na trgu. Sledil je padec cen nepremičnin in nezmožnost odplačevanja kreditov. Nepremičninski balon je počil in začela se je finančna kriza, ki se je razširila po vsem svetu. MDS je leta 2008 grško gospodarstvo uvrstil na 27. mesto glede na nominalni BDP, po kupni moči pa se uvršča na 30. mesto. Gledano po BDP-ju na prebivalca se Grčija uvršča na 24. mesto. Levji delež grškega BDP-ja predstavlja terciarni sektor in sicer slabih 76 %. Večino grškega izvoza predstavljajo predelovalna industrija, hrana in kemikalije, največji grški uvoznici pa sta Nemčija in Italija. Med evropskimi državami je finančna kriza najbolj prizadela Grčijo. V desetletjih pred finančno krizo, se je grška vlada močno zadolževala v tujini za financiranje proračunskega primanjkljaja. Proračunski primanjkljaj in zunanji dolg Grčije sta precej nad predpisanimi stopnjami evropske Ekonomske in monetarne unije. Oboje presega tudi predpise Evropskega pakta za stabilnost in rast, ki dovoljuje zunanji dolg v višini največ 60 % BDP-ja, proračunski primanjkljaj pa ne sme presegati 3 odstotkov BDP-ja. Proti koncu leta 2009 se je nezaupanje investitorjev v grško vlado povečalo. Po revidiranih podatkih se je pokazalo, da je grški proračunski primanjkljaj višji od izkazanega, kar je še dodatno poslabšalo stanje, saj so se znižale bonitetne ocene grških obveznic. Dodaten padec zaupanja vlagateljev sta povzročila še ponarejanje statistike in prikrivanje zunanjega dolga skozi zapletene finančne inštrumente. Grčija je bila primorana zaprositi za pomoč za refinanciranje njenih obveznosti. Paket pomoči s strani članic Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada znaša 110 milijard evrov. Pomoč bo Grčija dobila v naslednjih treh letih v zameno za izvedbo obsežnih reform, s katerimi bo oživela gospodarstvo, zvišala konkurenčnost in zmanjšala proračunski primanjkljaj in zunanji dolg. Reforme posegajo predvsem na področje fiskalne politike, vladne porabe, državnih prihodkov, nadzora nad porabo, finančne stabilnosti, socialnih transferjev, pokojninske reforme in strukturnih sprememb. Poleg Grčije so pravila evro območja kršile tudi druge članice monetarne unije. Med največjimi kršiteljicami so še Portugalska, Irska, Italija in Španija. Težava z odplačevanjem obveznosti so vplivale tudi na stabilnost evra, ki se je močno zamajal. Da bi Evropska unija umirila finančne trge in stabilizirala evro je sprejela mehanizem za reševanje evra, ki zajema 750 milijard evrov pomoči. Za stabilen in močan evro bo morala Evropska unija reformirati institucionalen okvir monetarne unije.
Keywords: finančna kriza, evro, evro območje, stabilnost evra, varčevalni ukrepi, reforme, protikrizni ukrepi, recesija, proračunski primanjkljaj, zunanji dolg, paket pomoči, Grčija
Published: 12.07.2011; Views: 6255; Downloads: 794
.pdf Full text (786,07 KB)

9.
INDIKATORJI FINANČNE STABILNOSTI IN NJIHOVA UPORABA NA PRIMERU ISLANDIJE
Matej Kranjc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V prvem delu je predstavljen finančni sistem in ogrodje delovanja finančne stabilnosti, ki je za nemoteno delovanje finančnega sistema ključnega pomena. Kot se je pokazalo v hipotekarni krizi, finančna (ne)stabilnost posledično vpliva tudi na gospodarski sektor. Univerzalna definicija finančne stabilnosti ne obstaja. Več raziskovalcev je podalo svojo teorijo o definiciji. Nekateri jo celo definirajo z vidika njenega nasprotja, finančne nesta-bilnosti. Na splošno lahko pojmujemo finančno stabilnost kot učinkovito razporejanje finančnih sredstev in učinkovito upravljanje s tveganji. Kot odgovor krize v azijskih in nekaterih ostalih državah v 80. in 90. letih prejšnjega stole-tja, so domače in tuje institucije začele spremljati trdnost finančnega sistema bolj intenziv-no. Za pregledovanje finančnega sistema se uporablja širok spekter instrumentov in analiti-čnega delovanja. To zajema analizo količine indikatorjev finančnega sistema in stabilnosti, vključno s testiranjem napora. Ti indikatorji se zavzemajo za rešitev prikaza finančne sta-bilnosti kot sistematičen fenomen in zato se to ne nanaša samo na finančne institucije in trge ampak tudi na realni in državni sektor, ki nastopata kot glavna dolžnika finančnih institucij ter prav tako finančne infrastrukture. Po dolgem obdobju neravnovesne rasti, je islandsko gospodarstvo vstopilo v globoko rece-sijo. Gospodarstvo bi se naj krčilo vse do konca leta 2010 in tako bo tudi nezaposlenost rasla v naslednjih dveh letih. Po veliki depreciaciji valute, bo predvideno tudi inflacija bolj narasla. Zaradi prezadolženosti treh največjih bank v Islandiji, je MDS odobril državi sred-stva v višini 2,1 mio $, saj je država prevzela vodstveno krmilo v teh bankah in začela jamčiti za njihovo premoženje. Največji oškodovanci islandskega bančništva so prebivalci skandinavskih držav in Velike Britanije. Depozite so ob državnem prevzemu bank zamrz-nili.
Keywords: Finančna stabilnost, Indikatorji finančne stabilnosti, Finančni sistem, Finančni sistem v Islandiji, Islandska finančna kriza, Test izjemnih situacij.
Published: 30.07.2010; Views: 1716; Downloads: 180
.pdf Full text (908,58 KB)

10.
DENARNA POLITIKA EUROSISTEMA TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Matic Pinter, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Vse članice EU, ki so sprejele euro, so prenesle izvajanje denarne politike iz nacionalne cen-tralne banke na Eurosistem. Trenutno je teh držav 16, med njimi je od 1. januarja 2007 tudi Slovenija. Eurosistem, ki ga sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke držav euroobmoč-ja, vodijo organi odločanja ECB. Poglavitni cilj denarne politike Eurosistema je stabilnost cen v euroobmočju. Ena izmed njegovih nalog je tudi skrb za stabilnost finančnega sistema. Eurosistem za izpolnitev svojih ciljev in nalog, uporablja instrumente denarne politike, ki jih razvrstimo v tri skupine: operacije na odprtem trgu, odprte ponudbe bankam in obvezne rezerve. Tekom svetovne finančen in gospodarske krize, Eurosistem z uporabo instrumentov denarne politike sledi svojim ciljem in nalogam.
Keywords: Eurosistem, Evropska centralna banka, denarna politika, stabilnost cen, finančna in gospodarska kriza, obrestne mere.
Published: 26.03.2010; Views: 2391; Downloads: 260
.pdf Full text (787,35 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica