Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo obravnava gospodarska gibanja osmih držav članic, ki so v Evropsko unijo (EU) vstopile v letu 2004. Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Estonija, Litva in Latvija so po osamosvojitvi oziroma prehodu iz centralno-planskega v tržno gospodarstvo v 90. letih prejšnjega stoletja stremele k vstopu v evropsko integracijo. Zato magistrsko delo v teoretičnem delu obravnava teorijo integracij s poudarkom na nastanku, razvoju in širitvah Evropske unije. EU je svojo največjo širitev izpeljala v letu 2004, ko se je integraciji pridružilo 10 novih članic. Podrobneje obravnavamo tudi skupni trg in kohezijsko politiko Evropske unije. Nekatere izmed analiziranih držav so v času članstva v EU prevzele tudi skupno valuto evro, zato v teoretičnem delu pozornost posvečamo tudi pogojem vstopa v evroobmočje, Evropski centralni banki in teoriji optimalnega valutnega območja. Vse države so v letu 2008 občutile finančno krizo, ki je sicer nastala v ZDA, a je močno vplivala tudi na gospodarska gibanja v evropskih državah. Zato se v magistrskem delu posebej posvečamo tudi razvoju te finančne krize v Evropi. V analizi gospodarskih gibanj izbranih osmih držav uporabljamo kazalnike bruto domačega proizvoda, bruto naložb, brezposelnosti, cenovnih gibanj, plačnih gibanj ter izvoza in uvoza blaga. Ob tem razlagamo vsak kazalnik in pomen njegovega analiziranja Podatke o gospodarskih gibanjih črpamo iz publikacij Evropske komisije in statistične baze podatkov Eurostat. V magistrskem delu predstavljamo ključne podatke osmih obravnavanih držav, podrobneje pa se posvečamo njihovim gospodarskim gibanjem v obdobju med leti 2004 in 2019. Izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav primerjamo s podatki o gospodarskih gibanjih, ki so v tem obdobju veljali za celotno Evropsko unijo. Upoštevamo letne stopnje brezposelnosti in letne stopnje inflacije, pri ostalih kazalnikih pa letne stopnje rasti. Nadaljujemo s predstavitvijo ključnih spoznanj analize podatkov gospodarskih gibanj, kjer največ pozornosti posvečamo bruto domačemu proizvodu na prebivalca v izbranih državah v primerjavi s povprečjem držav članic Evropske unije. Približevanje obravnavanih držav evropskemu povprečju po posameznih kazalnikih predstavljamo s tabelami, grafi in podrobnimi analizami podatkov. V nadaljevanju magistrskega dela podrobneje primerjamo izbrane kazalnike obravnavanih držav v prvih letih po vstopu v Evropsko unijo do finančne krize leta 2008. Pri analizi teh podatkov primerjamo Slovenijo z ostalimi sedmimi državami. Uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posvečamo se tudi vplivu finančne krize na izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav. Tudi tukaj je poudarek na primerjavi Slovenije z ostalimi državami v obdobju od leta 2008 do 2014. V ta namen uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posebno pozornost namenjamo tudi letu 2009, kjer ugotavljamo ali je članstvo v evroobmočju pomenilo tudi večje negativne trende rasti izbranih gospodarskih gibanj. V nadaljevanju ugotavljamo ali so vse obravnavane države v zadnjih treh letih opazovanega obdobja (2017 – 2019) dosegale pozitivne trende gospodarskih gibanj. Obravnavi hipotez posvečamo celotno poglavje, v katerem analiziramo ugotovitve predhodnih poglavij. V sklepu magistrskega dela povzemamo ugotovitve naše raziskave in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja. Ob tem kritično razmišljamo in skušamo najti dejavnike rezultatov naše raziskave. V zaključku magistrskega dela se dotaknemo tudi prihodnosti in razpravljamo o trenutnih in prihodnjih izzivih Evropske unije in Slovenije.
Keywords: gospodarska gibanja, Evropska unija, evroobmočje, finančna kriza 2008, Slovenija.
Published in DKUM: 15.04.2021; Views: 1648; Downloads: 199
Full text (5,34 MB)