Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo obravnava aktualno problematiko o prilagajanju bank na posamezne gospodarske cikle. Zajema obdobje od velike globalne krize, ki je nastala leta 2008, pa do julija 2023. Raziskava temelji na pregledu in analizi tuje in domače literature, pridobljene na svetovnem spletu. Najprej so opisani pojmi potrebni za boljše razumevanje izrazov, kot so makrobonitetna politika, monetarna politika in gospodarski cikli, ki so se vrstili v zajetem obdobju. Na podlagi dobljenih podatkov je bila opravljena analiza o prilagajanju regulativnih ukrepov na ekonomske cikle. Ti so bili razdeljeni na tri obdobja, in sicer čas globalne krize od 2008 do 2013, čas okrevanja od 2014 do 2019 ter krizo, ki je nastala kot posledica pandemije covida-19 in rusko-ukrajinskega spora. Globalna finančna kriza v začetku 21. stoletja je pokazala številne pomanjkljivosti pri nadzoru in upravljanju s sistemskimi tveganji. Makrobonitetna politika ni delovala, zato se z njo še vedno ukvarjajo ekonomisti in bančniki. Zadnje poglavje vsebuje ugotovitve, skladne s tremi postavljenimi hipotezami, ki so bile potrjene. Ugotovljeno je bilo, da je makrobonitetna politika pomembna dopolnitev monetarne politike, saj le skupno sodelovanje lahko močno okrepi stabilnost ključnih makroekonomskih spremenljivk. Pri tem so pomembni številni makrobonitetni instrumenti za ublažitev tveganj, ki bi lahko ogrozili likvidnost bank. Poleg tega se mora centralna banka ves čas prilagajati trenutnim razmeram gospodarskih ciklov, saj ima vsak svoje značilnosti in potrebe.
Keywords: monetarna politika, makrobonitetni instrumenti, denar, ukrepi, prilaganja, finančna kriza.
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 129; Downloads: 14
Full text (1,92 MB)

Abstract: Temeljna obravnava zaključnega dela je predstavitev instituta kapitalskega posojila, namenjenega varstvu interesov upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo. Družbeniki so pri izbiri načinov financiranja družbe načeloma prosti vse dokler družba ne zaide v finančno krizo, saj je nevarnost preračunljivih dejanj družbenikov ravno takrat najvišja. V kolikor družbeniki sprejmejo odločitev, da družbo sanirajo, tega ne smejo narediti na škodo upnikov. Odsotnost norminiranja instituta kapitalskega posojila bi v postopkih zaradi insolventnosti zmanjševala možnosti upnikov pri doseganju ustreznega poplačila terjatev, saj bi slednje konkurirale s terjatvami družbenikov iz naslova zagotovljenega posojila. Družbeniki bi se v času finančne krize družbe s financiranjem na dolžniški podlagi, v obliki posojil, namreč želeli izogniti tveganjem, ki bi jih za uspešno sanacijo družbe kot dobri gospodarstveniki morali prevzeti z zagotovitvijo lastnega kapitala. Zaradi priviligiranega položaja družbenikov v družbi in možnosti zlorabe notranjih informacij, se morajo interesi upnikov dodatno varovati, kar naj bi zagotavljala zakonska ureditev kapitalskega posojila in zavarovanja, določena v 498. in 499. členu ZGD-1. V skladu s slovensko sodno prakso se posojila družbenikov, zagotovljena v času finančne krize družbe, v postopkih zaradi insolventnosti prekvalificirajo v lastni kapital. Kljub temu, da je slovenski zakonodajalec institut kapitalskega posojila prevzel iz starejše nemške ureditve, pa njegovim kasnejšim spremembam in dopolnitvam ni sledil. V zaključnem delu bodo zato poudarjene določene kritike in dileme povezane z aktualno, vendar nekoliko zastarelo slovensko zakonsko ureditvijo. Slednja namreč ne omogoča zadostnega pravnega varstva v zvezi s konkretizacijo časovnega trenutka uporabe režima kapitalskega posojila. Za popolno ugotovitev ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize družbe, je potrebna zahtevna in draga ex post facto analiza s strani izvedencev finančno-ekonomske ali druge ustrezne stroke, kar le podaljšuje že tako dolge postopke zaradi insolventnosti. Družbeniki se kot člani personalne strukture družbe prvi seznanijo s slabim finančnim položajem družbe. V njihovem interesu je zato tudi vračilo posojila pred začetkom postopkov zaradi insolventnosti, kjer tvegajo njegovo prekvalifikacijo v lastni kapital. Tem primerom so tudi v slovenski zakonodaji namenjeni določeni zahtevki, s katerimi lahko družba uveljavlja nadomestitev že vrnjenega posojila pod določenimi predpostavkami. Analiza se bo osredotočila na ureditev in učinkovitost najpomembnejših zahtevkov. Pri tem, po analogiji z odločitvami starejše nemške sodne prakse, pridejo v poštev tudi pravila o ohranjanju osnovnega kapitala, na podlagi katerih se družbi priznava korporacijski vračilni zahtevek. Pri razumevanju instituta kapitalskega posojila moramo izhajati iz pravil korporacijskega in insolvenčnega prava, s poudarkom na določenih poslovnofinančnih kategorijah. Pomanjkljivosti ureditve instituta kapitalskega posojila, prikazane skozi analizo zaključnega dela, se lahko odpravijo le z ustrezno spremembo aktualne zakonodaje, ki naj sledi nemški pravni ureditvi. Slednja namreč vse zahtevke iz naslova posojila družbenikov v postopkih zaradi insolventnosti obravnava kot podrejene, ne glede na to, ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize ali ne. Poleg osrednje obravnave instituta kapitalskega posojila bo zaključno delo analiziralo tudi druge institute, ki so v vlogi (ne)posrednega varstva interesov upnikov, vse od ustanovitve d.o.o. pa do njenega prenehanja. Zaradi pomena obsega lastnega kapitala, ki vpliva na kapitalsko ustreznost družbe in preprečuje nastop finančne krize, pa bodo podrobneje predstavljeni določeni viri lastne
Keywords: lastni kapital, dolžniški kapital, kapitalska ustreznost družbe, pravna narava kapitalskega posojila, finančna kriza družbe, kreditna sposobnost družbe, izpodbojni zahtevek, korporacijska kondikcija.
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 433; Downloads: 90
Full text (1,60 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Standardni modeli ekonomske teorije se v veliki meri osredotočajo na individualno odločanje. Šele v zadnjih letih se je okrepilo zavedanje, da veliko ekonomskih odločitev v realnem svetu sprejmejo skupine, kot so uprave, odbori ali družine. Tako postaja skupinsko odločanje vedno pogostejša tema proučevanja ekonomistov. Slabosti skupinskega odločanja so najizrazitejše prav v obdobju izjemnih razmer, kot je tudi obdobje finančne krize; začetki zadnje tovrstne krize segajo v leto 2008. Glede na to, da se korporativno upravljanje finančnih institucij pogosto poudarja kot glavni razlog za nastalo krizo, in upoštevaje dejstvo, da je sistem upravljanja v bankah in finančnih institucijah zasnovan tako, da sprejemanje odločitev v veliki meri poteka v skupinah, velja pozornost usmeriti na dinamiko skupinskega odločanja ter na njen vpliv na nastanek in razvoj finančne krize. V članku so naprej predstavljene ugotovitve prevladujočih teorij, ki izhajajo s področja socialne, kognitivne in eksperimentalne psihologije ter pojasnjujejo razlike med individualnim in skupinskim odločanjem, s poudarkom na teoriji preobrata o tveganju in teoriji skupinske miselnosti. Sledi pregled ekonomskih študij s področja skupinskega in individualnega odločanja ter analiza vplivov skupinskih odločitev na nastanek in razvoj finančne krize.
Keywords: krize, finance, finančna kriza, upravljanje, odločanje, banke, bančništvo
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 380; Downloads: 0

Abstract: Pandemija Covida-19 je pretresla svet, ki postavlja globalne dobavne verige v središče pozornosti širše javnosti ter neznane posledice. Izbruh smrtonosnega virusa Covida-19 ni le jemal življenj, ampak je tudi močno vplival na gospodarstvo. Zaradi stroge zapore so bile proizvodne in logistične dejavnosti začasno ustavljene ali omejene, kar je vplivalo na povpraševanje in ponudbo različnih izdelkov. Nedavne raziskave so pokazale, da je finančna kriza prizadela sektor logistike na neugoden način. Namen magistrskega dela je preučiti vpliv finančne krize iz leta 2008 in Covida-19 na logistiko. Glavne dejavnosti logističnih podjetij, ki smo si jih izbrali za primerjavo med omenjenimi krizami, so predvsem premikanje, skladiščenje in pretok blaga. Logistična panoga predstavlja eno najpomembnejših povezav s svetom. Tveganje je že dolgo pomemben vidik logistike. To je še posebej vidno zdaj, ko je Covid-19 prizadel ves svet. Tako kot finančna kriza je tudi kriza Covida-19 prinesla podjetjem nove izzive. V obeh omenjenih krizah je veliko vzporednic, vendar je bil vpliv finančne krize na logistiko veliko globlji. Pandemija Covida-19 in svetovna finančna kriza se zdita podobni, vendar je vsak prinesel novo negotovost. V obeh primerih je borza doživela padec BDP-ja po vsem svetu, prav tako davčni prihodki, ko so ljudje izgubili dohodke in so se dobički podjetja enormno zmanjšali. Od začetka leta 2020 je vse več držav po vsem svetu zaprlo svoje meje ter omejilo prevoz in potovanja zaradi izbruha koronavirusa (Covid-19), kar predstavlja izziv za mednarodno trgovino in prevoz. V magistrskem delu bomo analizirali kazalnike izbranih logističnih podjetij v Evropi in Sloveniji. Na primeru Slovenije bomo analizirali tudi transportni trg. Na osnovi kazalnikov lažje preučujemo uspešnost poslovanja podjetij v določenem obdobju. Za magistrsko nalogo smo analizirali obdobje finančne krize v letih 2008 in 2009 v primerjavi s koronakrizo 2019 in 2020. Omenjeni krizi smo primerjali na vzorcu dveh let. Za lažjo primerjavo smo krizi primerjali v šestih različnih logističnih podjetjih.
Keywords: Covid-19, transport, logistika, finančna kriza, logistična podjetja
Published in DKUM: 22.02.2023; Views: 741; Downloads: 104
Full text (1,60 MB)

Abstract: Finančne krize imajo velik vpliv na stabilnost finančnega sistema. Slednjo lahko opišemo kot stanje, v katerem je finančni sistem sposoben prenesti sistemske šoke in nenadne korekcije finančnih neravnovesij. Bistvo zagotavljanja finančne stabilnosti je zmanjšati možnost, da v procesu posredovanja nastopijo motnje, ki bi imele negativen vpliv na gospodarstvo. Takšne situacije preprečujemo z ukrepi makrobonitetne politike, ki skušajo narediti finančni sektor bolj odporen na motnje in preprečujejo kopičenje tveganj
Keywords: finančna nestabilnost, makrobonitetna politika, finančna kriza, korona kriza, stabilnost gospodarstva
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 668; Downloads: 47
Full text (896,64 KB)