1. Univerzalni temeljni dohodekLuka Fajfar, Sabina Taškar Beloglavec, 2014, review article Abstract: Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je alternativni predlog trenutnemu socialnemu sistemu. Ta predvideva izplačilo temeljnega brezpogojnega dohodka vsakemu državljanu v višini zneska eksistenčnega minimuma oz. praga revščine ne glede na njegov socialni status in ne glede na to, ali je zaposlen ali nezaposlen. Ob teh korenitih spremembah je UTD velikokrat tema, ki vzbuja polemike, saj si je po tolikih letih razprav pridobil tudi veliko kritikov predvsem na račun potencialnih posledic, ki naj bi bile po njihovem škodljive.
Keywords: univerzalni temeljni dohodek, krize, finančna kriza, gospodarske krize, trg dela
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 27; Downloads: 0 |
2. Dinamika skupinskega odločanja in finančna krizaŽiva Jezernik, 2014, review article Abstract: Standardni modeli ekonomske teorije se v veliki meri osredotočajo na individualno odločanje. Šele v zadnjih letih se je okrepilo zavedanje, da veliko ekonomskih odločitev v realnem svetu sprejmejo skupine, kot so uprave, odbori ali družine. Tako postaja skupinsko odločanje vedno pogostejša tema proučevanja ekonomistov. Slabosti skupinskega odločanja so najizrazitejše prav v obdobju izjemnih razmer, kot je tudi obdobje finančne krize; začetki zadnje tovrstne krize segajo v leto 2008. Glede na to, da se korporativno upravljanje finančnih institucij pogosto poudarja kot glavni razlog za nastalo krizo, in upoštevaje dejstvo, da je sistem upravljanja v bankah in finančnih institucijah zasnovan tako, da sprejemanje odločitev v veliki meri poteka v skupinah, velja pozornost usmeriti na dinamiko skupinskega odločanja ter na njen vpliv na nastanek in razvoj finančne krize. V članku so naprej predstavljene ugotovitve prevladujočih teorij, ki izhajajo s področja socialne, kognitivne in eksperimentalne psihologije ter pojasnjujejo razlike med individualnim in skupinskim odločanjem, s poudarkom na teoriji preobrata o tveganju in teoriji skupinske miselnosti. Sledi pregled ekonomskih študij s področja skupinskega in individualnega odločanja ter analiza vplivov skupinskih odločitev na nastanek in razvoj finančne krize.
Keywords: krize, finance, finančna kriza, upravljanje, odločanje, banke, bančništvo
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 43; Downloads: 0 |
3. Obvladovanje sistemskih strateških kriz za preprečevanje poslovnih krizIgor Vrečko, Matjaž Mulej, 2012, original scientific article Abstract: V prispevku je obravnavana problematika prepoznavanja in razreševanja strateških kriz v poslovnih sistemih. Prepoznavanje strateških kriz je glede na obstoječe opredelitve pogosto stvar subjektivne interpretacije, kar otežuje oblikovanje in izvajanje potrebnih ukrepov za njihovo razreševanje. V prispevku opredeljujemo nova miselna izhodišča za opredelitev strateških kriz in uvajamo pojem sistemske strateške krize. Te pojasnimo in opredelimo kot vzrok za nastanek poslovnih strateških kriz in posledično operativnih kriz. Z opredelitvijo sistemske strateške krize ustvarjamo podlago za uvajanje celovitega pristopa k razreševanju strateških kriz z integracijo strateškega in projektnega menedžmenta, delujočega na konceptih sistemskega razmišljanja in kreativnosti, kar na kratko orišemo v predlaganem dvodimenzionalnem modelu obvladovanja sistemskih strateških kriz.
Keywords: krize, finančna kriza, gospodarske krize, poslovni sistemi, krizni management, projektni management
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 38; Downloads: 0 |
4. Vpliv pandemije covid na sektor logistike : magistrsko deloNataša Frlež, 2023, master's thesis Abstract: Pandemija Covida-19 je pretresla svet, ki postavlja globalne dobavne verige v središče pozornosti širše javnosti ter neznane posledice. Izbruh smrtonosnega virusa Covida-19 ni le jemal življenj, ampak je tudi močno vplival na gospodarstvo. Zaradi stroge zapore so bile proizvodne in logistične dejavnosti začasno ustavljene ali omejene, kar je vplivalo na povpraševanje in ponudbo različnih izdelkov. Nedavne raziskave so pokazale, da je finančna kriza prizadela sektor logistike na neugoden način. Namen magistrskega dela je preučiti vpliv finančne krize iz leta 2008 in Covida-19 na logistiko. Glavne dejavnosti logističnih podjetij, ki smo si jih izbrali za primerjavo med omenjenimi krizami, so predvsem premikanje, skladiščenje in pretok blaga. Logistična panoga predstavlja eno najpomembnejših povezav s svetom. Tveganje je že dolgo pomemben vidik logistike. To je še posebej vidno zdaj, ko je Covid-19 prizadel ves svet. Tako kot finančna kriza je tudi kriza Covida-19 prinesla podjetjem nove izzive. V obeh omenjenih krizah je veliko vzporednic, vendar je bil vpliv finančne krize na logistiko veliko globlji. Pandemija Covida-19 in svetovna finančna kriza se zdita podobni, vendar je vsak prinesel novo negotovost. V obeh primerih je borza doživela padec BDP-ja po vsem svetu, prav tako davčni prihodki, ko so ljudje izgubili dohodke in so se dobički podjetja enormno zmanjšali. Od začetka leta 2020 je vse več držav po vsem svetu zaprlo svoje meje ter omejilo prevoz in potovanja zaradi izbruha koronavirusa (Covid-19), kar predstavlja izziv za mednarodno trgovino in prevoz.
V magistrskem delu bomo analizirali kazalnike izbranih logističnih podjetij v Evropi in Sloveniji. Na primeru Slovenije bomo analizirali tudi transportni trg. Na osnovi kazalnikov lažje preučujemo uspešnost poslovanja podjetij v določenem obdobju. Za magistrsko nalogo smo analizirali obdobje finančne krize v letih 2008 in 2009 v primerjavi s koronakrizo 2019 in 2020. Omenjeni krizi smo primerjali na vzorcu dveh let. Za lažjo primerjavo smo krizi primerjali v šestih različnih logističnih podjetjih.
Keywords: Covid-19, transport, logistika, finančna kriza, logistična podjetja
Published in DKUM: 22.02.2023; Views: 276; Downloads: 60
 Full text (1,60 MB) |
5. Vpliv finančne krize leta 2008 na kakovost življenja v državah Evropske UnijeTadej Varl, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se podrobneje osredotočili na raziskovanje vplivov finančne krize leta 2008 na kakovost življenja v določenih državah Evropske Unije. Države smo sistematično razdelili na tiste z nižjim BDP na prebivalca in tiste z višjim BDP na prebivalca in v posamezno skupino uvrstili osem držav. Izhajali smo iz že dolgoletno merljivih kazalnikov kakovosti življenja in sicer petih ključnih kategorij: zdravje, izobrazba, materialne življenjske razmere, osebna varnost ter naravno in bivalno okolje. Za vsako kategorijo posebej smo preverili ali drži, da je finančna kriza statistično pomembno vplivala na izbran kazalnik. Dodatno smo testirali še ali je finančna kriza imela na posamezni kazalnik močnejši negativni vpliv v preučevanih državah z nižjim BDP na prebivalca kot v preučevanih državah z višjim BDP na prebivalca.
Na podlagi teoretičnih izhodišč o pojmu finančne krize smo spoznali, da finančne krize lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja, predvsem v gospodarstvih v razvoju. Ob preučevanju vpliva finančne krize na kazalnik zdravja smo zaznali negativno korelacijo z realno gospodarsko rastjo v obeh skupinah držav. Do podobnih ugotovitev pridemo pri kazalniku izobrazbe, delež mladih, med 15 in 34, ki so brezposelni in hkrati niso vključeni v nobeno formalno ali neformalno izobraževanje oz. usposabljanje, kjer je prav tako v obdobju po finančni krizi leta 2008 bilo zaznano poslabšanje le-tega, v obeh skupinah držav.
Pri preverjanju korelacije med realno gospodarsko rastjo in kazalnikom kakovosti življenja, kategorije materialnih življenjskih razmer, prihajamo ponovno do sorodnih ugotovitev in sicer, da je finančna kriza leta 2008 statistično pomembno in negativno vplivala na delež populacije, ki živi v stanovanju s puščajočo streho, vlažnimi stenami, tlemi ali temelji in/ali v razkrajanju okenskih okvirjev ali tal.
Ob ugotavljanju vpliva finančne krize na kazalnik osebne varnosti, stopnje kriminala, nasilja in vandalizma za gospodinjstva pod 60 % mediane osebnega dohodka v državi pa ni mogoče ugotoviti poslabšanje stanja le-tega. Edina država, v kateri se je kazalnik osebne varnosti, v obdobju po krizi spremenil na slabše je Grčija. Pri preverjanju vpliva finančne krize leta 2008 na kazalnik naravnega in bivalnega okolja, emisij toplogrednih plinov, je bila zaznana statistično značilna sprememba le-tega v obdobju po krizi napram predkriznem obdobju in sicer v državah z nižjim BDP na prebivalca.
Keywords: finančna kriza, kakovost življenja, gospodarski napredek, pristopi k merjenju kakovosti življenja, asimetrija informacij
Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 299; Downloads: 39
Full text (4,15 MB) |
6. Makrobonitetna politika centralnih bank za preprečitev finančne nestabilnosti gospodarstvaJanez Čonč, 2022, undergraduate thesis Abstract: Finančne krize imajo velik vpliv na stabilnost finančnega sistema. Slednjo lahko opišemo kot stanje, v katerem je finančni sistem sposoben prenesti sistemske šoke in nenadne korekcije finančnih neravnovesij. Bistvo zagotavljanja finančne stabilnosti je zmanjšati možnost, da v procesu posredovanja nastopijo motnje, ki bi imele negativen vpliv na gospodarstvo. Takšne situacije preprečujemo z ukrepi makrobonitetne politike, ki skušajo narediti finančni sektor bolj odporen na motnje in preprečujejo kopičenje tveganj
Keywords: finančna nestabilnost, makrobonitetna politika, finančna kriza, korona kriza, stabilnost gospodarstva
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 266; Downloads: 24
Full text (896,64 KB) |
7. Dejavniki valutnega tveganja in gibanja na valutnih trgihMojca Mesarič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Vsaka vojna, pandemija, kriza in političen dogodek ima vpliv na finančne trge. Valute so pomembne za ljudi vsem svetu, valutna menjava je izredno pomembna za opravljanje mednarodnih poslov, zato imajo nihanja, ki se dogajajo na valutnih trgih veliko vpliva na naše vsakdanje življenje. V zadnjih petih letih se je odvijalo mnogo pomembnih dogodkov, ki so vplivali na gibanja vrednosti deviznih tečajev. Od svetovno finančne krize, ki se je začela leta 2007 do vojne v Ukrajini, ki se je začela leta 2022. Mnoge valute so v negotovih časih izgubile veliko vrednosti in stabilnosti.
Keywords: valutni trg, menjalni tečaj, Covid-19, Izstop združenega kraljestva, Ruska invazija na Ukrajino, svetovna finančna kriza, ameriški dolar, evro, funt, rubelj, valuta.
Published in DKUM: 12.09.2022; Views: 388; Downloads: 93
Full text (1,24 MB) |
8. Analiza finančnega zdravja izbranih podjetij iz dejavnosti organiziranja potovanjVanesa Rojko, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu se osredotočimo na analizo finančnega zdravja izbranega vzorca podjetij iz dejavnosti organiziranja potovanj (Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD): 79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj). Obravnavamo podjetja Kompas, d. d., Relax Turizem, d. d., Palma, d. o. o., in Agencija Oskar, d. o. o. Pri analiziranju finančnega zdravja so v ospredje postavljeni različni finančni kazalniki in modeli, ki so nam v veliko pomoč pri ugotavljanju in napovedovanju težav v poslovanju izbranih podjetij ter njihovem spopadanju s krizami.
V teoretičnem delu na osnovi različne strokovne literature na kratko predstavimo analizo poslovanja podjetja in natančno opredelimo finančno analizo, pri čemer smo pozorni na glavne računovodske izkaze ter pomembnejše finančne kazalnike in modele za napovedovanje finančnega zdravja podjetij. Sledi opredelitev ključnih finančnih tveganj, ki so jim podjetja najbolj izpostavljena, še posebej pa se osredotočimo na definiranje podjetniškega finančnega zdravja.
V empiričnem delu predstavimo panogo in izbrana konkurenčna podjetja, nato pa z uporabo računovodskih izkazov izračunamo izbrane finančne kazalnike in modele. Z dobljenimi rezultati nadalje analiziramo njihovo finančno zdravje med letoma 2008 in 2020. Zajamemo daljše časovno obdobje, ki prikazuje realnejšo sliko o finančni stabilnosti podjetij. Pozorni smo predvsem na prelomni leti 2008 in 2020, ko se finančno stanje močno poslabša, saj se pojavita svetovna finančna kriza in zdravstvena kriza, ki povzročata večje težave pri poslovanju. Celovita analiza finančnega zdravja podjetij daje prave rezultate za sprejemanje ustreznih finančnih odločitev s strani vodstva, ki je na podlagi pridobljenih informacij zmožno odpravljati slabosti in tako izboljšati poslovanje podjetij v prihodnosti. To predstavlja edini način, da se zagotovita njihov nadaljnji razvoj in obstoj.
V magistrskem delu ugotovimo, da finančni kazalniki in modeli prikažejo slabše rezultate v času zdravstvene krize leta 2020 kot v času svetovne finančne krize leta 2008, kar pomeni, da zdravstvena kriza bistveno bolj spodjeda finančno zdravje izbranega vzorca podjetij kot svetovna finančna kriza.
Keywords: finančno zdravje, finančni kazalniki, finančni modeli, finančna tveganja, svetovna finančna kriza, zdravstvena kriza
Published in DKUM: 13.04.2022; Views: 609; Downloads: 113
Full text (5,56 MB) |
9. Spremembe v strukturi virov financiranja bank v Sloveniji v obdobju 2007-2013Nike Celinger, 2015, undergraduate thesis Abstract: Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki se je izredno hitro razvila v eno največjih kriz po veliki krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je v času od 2007 pa do danes močno vplivala na bančni sistem in zato vzbudila moje zanimanje. Banke so se morale novim gospodarskim okoliščinam še posebej hitro prilagoditi. Pomanjkanje zaupanja med njimi je povzročilo premike na strani obveznosti bank in pomembno vplivalo na spremembe v strukturi virov financiranja. Bančni sistem (ne samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropski uniji) je moral zmanjšanje medbančnega posojanja nadomestiti z dražjimi viri financiranja. Zato je zaznati veliko rast depozitov nebančnega sektorja, pa tudi virov ECB, ki je bankam priskočila na pomoč z operacijami dolgoročnega refinanciranja. Lastništvo slovenskih bank je do neke mere oblikovalo odzive bank na nove izzive. Velike banke v državni lasti so imele dostop do virov, ki so zagotovljeni z dostopom do državnih garancij, banke v večinski tuji lasti pa so velik del financiranja preko svojih materinskih družb ohranile pri tujih bankah. Skupina majhnih slovenskih bank je na zaostrene razmere financiranja odgovorila s ponujanjem visokih obrestnih mer na depozite, ki predstavljajo enega najpomembnejših virov financiranja.
Vsebina diplomsega seminarja je sestavljena iz šestih poglavij, od katerih sta prvo in zadnje poglavje uvodno oziroma sklepno. V drugem poglavju na kratko predstavljam začetek finančne krize, njene vzroke, posledice, s katerimi se spopada finančni in realni sektor v Sloveniji zadnjih šest let in protikrizne ukrepe monetarne in fiskalne politike. V tretjem poglavju sem opisala delovanje in položaj bančnega sistema v Sloveniji v času pred krizo in med njo. V četrtem delu naloge sem predstavila teoretično razvrščanje virov financiranja po različnih kriterijih, predstavitev obveznosti bank, vpliv stroškov financiranja na pridobivanje virov in financiranje bank v času krize. V petem poglavju podrobneje opisujem vpliv finančne krize na gibanje oziroma spremembo strukture virov financiranja na primeru posamezne izbrane banke in ugotovitve primerjam s celotnim bančnim sistemom v Sloveniji.
Keywords: finančna kriza, banke, bančni sistem, obrestna mera, viri financiranja.
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 638; Downloads: 21
Full text (1,29 MB) |
10. Vpliv jamstvenih shem na večanje možnosti moralnega tveganja v bankahVesna Kašnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Finančna in gospodarska kriza leta 2007/2008 je pokazala velik problem v bančnem sektorju. Takrat so se vzpostavile sheme za jamstvo vlog kot rešitev iz krize in ponovno zaupanje vlagateljev v finančni sistem. Enotni sistem jamstva vloga na ravni EU bi se naj postopoma vzpostavil do leta 2024. zajamčene sheme pa imajo na nacioalni ravni zagotovljen znesek 100.000 evrov na vlagatelja.
Največji krivec za pojav moralnega tveganja so zavarovanja, vendar še do vzpostavite shem za jamstvo vlog ni bilo govora o zmanjšanju in omejitvah le tega. V diplomskem projektu odgovarjamo na vprašanje ali jamsvene sheme povečujejo moralno tveganje v bančništvu. Evropski sistem jamstva za vloge sicer zajema sklop močnih varoval proti moralnemu tveganju. Večji nadzor v bankah in poostrene naloge nadzornikov bodo tako tudi pripomogle k omejitvi moralnega tveganja.
Moralno tveganje smo obravnavali v svojem poglavju saj nas je zanimalo kaj to je in primer moralnega tveganja ki se hitro kaže v zavarovalništvu, poznamo tudi vrste moralnega tveganja.
Na področju Slovenije je bil vzpostavljen zakon o jamstveni shemi in sklad za jamstvo vlog, v sklad prispevajo vse banke in hranilnice s sedežem v Republiki Sloveniji, iz sklada se financirajo sredstva ki so potrebna za propadle banke oziroma za banke ki niso sposobne izplačati posojil vlagateljem. Skladi bodo počasi poenosteni v vseh državah EU.
Keywords: Zakon o jamstvenih shemi Republike Slovenije, finančna kriza, bančni sektor, depozitne jamstvene sheme, nadzor nad moralnim tveganjem
Published in DKUM: 29.10.2021; Views: 579; Downloads: 44
Full text (1,57 MB) |
