1. Policija in finančna uprava v boju zoper finančno kriminaliteto v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Ameršek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo predstavlja problematiko finančne kriminalitete v Republiki Sloveniji ter kako se s tem spopadata Policija in Finančna uprava Republike Slovenije. Problematiki finančne kriminalitete v zadnjih letih namenjamo vedno večjo pozornost, tako v Sloveniji kot tudi širše po svetu. Razlog za to je predvsem vedno višje število kaznivih dejanj iz tovrstnega področja. Finančno kriminaliteto uvrščamo med najpogostejše oblike gospodarske kriminalitete, poleg tega pa predstavlja izredno zapleteno odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje tega. Diplomsko delo se osredotoča na odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje finančne kriminalitete s strani Policije, kamor sodi tudi Nacionalni preiskovalni urad. Poleg Policije ima velik vpliv na boj zoper finančno kriminaliteto tudi Finančna uprava Republike Slovenije, ki je nastala leta 2014 z združitvijo Davčne in Carinske službe. V diplomski nalogi so predstavljeni tudi načini in metode, s katerimi Policija in Finančna uprava omejujeta finančno kriminaliteto v Sloveniji.
Ugotovili smo, da je Republika Slovenija že sprejela predpise in ukrepe, ki so pomembni za boj proti finančni kriminaliteti. Mednje spada tudi Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete, ki velja za obdobje 2019–2023. Poleg ukrepov so začeli razvijati nove organe, kot na primer Nacionalni preiskovalni urad, in metode, ki pomembno prispevajo k izboljšanju stanja na področju finančne kriminalitete. Pomembno je tudi sodelovanje Slovenske policije in Finančne uprave, saj pozitivno pripomoreta k večji učinkovitosti pri odkrivanju ter preiskovanju kaznivih ravnanj.
Keywords: diplomske naloge, policija, finančna uprava, finančna kriminaliteta, kazniva dejanja, finančne preiskave
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 609; Downloads: 169
 Full text (1,50 MB) |
2. Država Slovenija in globalna ekonomska krizaBojan Dobovšek, Brane Ažman, Boštjan Slak, 2015, published scientific conference contribution (invited lecture) Abstract: Kritična znanost razloge in vzroke trenutne finančne krize vidi v deviantnem vedenju finančnega sektorja in finančnih institucij z zmožnostjo (ne)formalnega vplivanja. Metaanaliza tujih in domačih virov v prispevku predstavlja (kritične) poglede in izhodišča analiziranih avtorjev. V Sloveniji je opaziti šibkejši nadzor tako nad javnimi kot zasebnimi institucijami, podjetji in organizacijami, ki upravljajo velik kapital oziroma vrednosti. Odsotnost nadzora posledično povzroča nekontrolirano, tvegano in odklonsko vedenje teh institucij, takšno, ki ga lahko pojmujemo kot finančno kriminaliteto najmočnejših slojev in akterjev z vrha družbene lestvice. V nasprotju s tistimi trenutnimi populistični ukrepi proti finančni krizi, ki zdravijo simptome, ne bolezni, ta članek osvetljuje probleme, ki si zaslužijo vso pozornost, če želimo nastalo stanje ustrezno sanirati. Namenjen je splošni družbeni razpravi, v kateri morajo sodelovati tudi jezikoslovci, literati in kulturniki.
Keywords: finančna kriminaliteta, finančna kriza, sistemska korupcija, socialne mreže, klientelizem
Published in DKUM: 28.07.2021; Views: 884; Downloads: 34
 Link to full text |
3. Nadzor in regulacija bančnega sektorja : preventivni dejavnik boja proti finančni kriminalitetiTanja Ahčan, 2013, review article Abstract: Namen prispevka:
Finančna kriza je razkrila številna odklonska ravnanja udeležencev globalnih finančnih trgov ter odprla množico kompleksnih pravnih in dejanskih vprašanj glede regulacije in nadzora finančnih trgov kot tudi uspešnosti kazenskega pregona odgovornih. V prispevku avtorica obravnava pozitivnopravno ureditev delovanja centralne državne bančne nadzorne oziroma regulatorne institucije. Predstavljene so naloge, pristojnosti in ukrepi Banke Slovenije, predvsem z vidika možnosti preprečevanja in odkrivanja finančne kriminalitete.
Metode:
Prispevek je teoretične narave, na podlagi deskriptivne analize de lege lata področja delovanja bančnega nadzornika in regulatorja, ki vključuje več pravnih področij, od državnopravne oziroma upravne ureditve, civilnega in gospodarskega prava do uporabnosti na kazenskopravnem področju.
Ugotovitve:
Nadzor in regulacija bančnega sektorja v Republiki Sloveniji temeljita na pravilih evropske zakonodaje in dobre prakse, ki jo oblikujejo mednarodne finančne institucije. Razloge za pomanjkljivosti oziroma šibkosti, katerih rezultat so bila odklonska ravnanja akterjev na finančnih trgih, ne gre iskati v normativni ureditvi de lege lata. Dosledna implementacija že uveljavljenih norm predstavlja preventivo v boju proti finančni kriminaliteti.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Problematika delovanja našega bančnega regulatorja in nadzornika, v povezavi z razlogi za izbruh finančne krize, je bila predvsem predmet razprav ekonomistov. Zaradi potrebe po morebitnih premišljenih reformah, predvsem v smislu preventivne vloge na področju finančne kriminalitete, pa je nujno, da se delovanje in ukrepanje državnega regulatorja celovito obravnava tudi s pravnega in kriminalnopolitičnega vidika.
Keywords: finančna kriza, finančna kriminaliteta, regulacija, nadzor
Published in DKUM: 23.04.2020; Views: 810; Downloads: 81
Full text (429,36 KB)
This document has many files! More... |
4. Naložbene prevare : viktimološki pogledMateja Stupica, 2016, review article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je povečati osveščenost javnosti o obsegu naložbenih prevar, njihovih značilnostih in vplivih na žrtve, o tem, kaj vse vpliva na to, da posameznik postane žrtev, ter na primerih pokazati znake, na podlagi katerih lahko prepoznamo naložbeno prevaro.
Metode:
Prispevek združuje teoretični področji viktimologije ter finančne kriminalitete. Gre za teoretičen prispevek, kjer so bile uporabljene metode deskriptivne in primerjalne analize ter sinteze. Za oblikovanje zaključkov smo uporabili znanstveno metodo sinteze, temelječo na kombinaciji induktivnega in deduktivnega sklepanja (inverzna dedukcija). Pri pregledu viktimoloških raziskav smo poudarek dali raziskavam, ki se ukvarjajo z žrtvami finančne kriminalitete, konkretno žrtvami naložbenih prevar.
Ugotovitve:
Naložbene prevare so problem družbe in problem posameznika. Različne študije kažejo, da je število ljudi, ki so žrtve tovrstnih kaznivih dejanj, iz leta v leto večje. Tovrstna izkušnja se globoko zareže v življenje posameznika in ima na žrtev izredno negativen vpliv – tako v materialnem kot tudi v čustvenem, psihološkem in zdravstvenem pogledu.
V prispevku so predstavljeni najpogostejši tipi naložbenih prevar ter njihove značilnosti, ugotovitve raziskav o žrtvah naložbenih prevar, njihovih lastnostih, življenjskem slogu in okoliščinah, ki pomembno vplivajo na to, da posameznik postane žrtev naložbene prevare. Predstavljen je torej kontekst, znotraj katerega se zgodi naložbena prevara. Prispevek zaključujemo s pregledom nekaterih najočitnejših in najpogostejših znakov, na podlagi katerih lahko posumimo, da gre za naložbeno prevaro in ne za pravo naložbeno priložnost.
Omejitve/uporabnost raziskave
Viri oziroma raziskave, ki obravnavajo žrtve naložbenih prevar in druge finančne kriminalitete, so v primerjavi s študijami in raziskavami klasične, (»nasilne«) kriminalitete redkejše, saj je pozornost tako stroke kot tudi širše javnosti v večji meri namenjena žrtvam prav slednje, manj pa žrtvam t. i. beloovratniške nenasilne kriminalitete.
Keywords: naložbe, preslepitve, prevare, finančna kriminaliteta, žrtve, oškodovanci
Published in DKUM: 20.04.2020; Views: 671; Downloads: 62
Link to full text
This document has many files! More... |
5. Odkrivanje in preprečevanje finančne kriminalitete : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeBreda Černjak, 2018, undergraduate thesis Abstract: V današnjem svetu se srečujemo s pojavom različnih vrst kriminalitete. Kazniva dejanja, ki vplivajo na družben in gospodarski razvoj ter povzročajo državi večmilijonsko škodo, uvrščamo med gospodarsko kriminaliteto. Med najpogostejše oblike gospodarske kriminalitete sodi finančna kriminaliteta, ki je tudi najbolj zapletena, zaradi tega pa tudi najtežja oblika za odkrivanje in preiskovanje. Preučevanje tega odklonskega pojava je postalo pomembnejše ob nastopu finančne krize, ko so vodilni v finančnih institucijah s svojo pohlepnostjo ogrozili celoten svet, zato tako pomembne institucije ne smejo delovati brez zunanjega nadzora in regulacij ter strogo predpisanih pravil, določenih odgovornosti in sankcij. Glavno značilnost gospodarske in finančne kriminalitete predstavlja velika premoženjska škoda, ki je s temi dejanji povzročena. Finančna kriminaliteta nima skupno sprejete definicije, lahko pa jo opredelimo kot gospodarska kazniva dejanja, ki so povezana s finančnimi institucijami.
Diplomsko delo predstavlja problematiko odkrivanja in preprečevanja finančne kriminalitete. Analizirali smo delovanje policije na tovrstnem področju v Sloveniji, vlogo nadzornih institucij ter učinkovitost preventivnih ukrepov. Na podlagi ugotovitev smo izoblikovali smernice za nadaljnje ukrepanje.
Ugotovili smo, da je Slovenija v okviru Evropske unije že sprejela vrsto novih predpisov in ukrepov, ki so prispevali k izboljšanju stanja na področju odkrivanja in preprečevanja tovrstne kriminalitete. Ustanavljati so se pričele specializirane preiskovalne skupine, ustanovil se je Nacionalni preiskovalni urad, dosegli smo specializacijo znotraj tožilstva, skrajšanje predkazenskega postopka, organi pregona pa so izboljšali medsebojno sodelovanje. Kljub vsem izboljšavam še veliko finančne kriminalitete ostaja neodkrite, majhen pa ostaja tudi delež preiskanih kaznivih dejanj.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, odkrivanje, preprečevanje, pravna ureditev, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.05.2018; Views: 1049; Downloads: 235
Full text (1,39 MB) |
6. Zaznavanje organizirane in finančne kriminalitete ter korupcije v Pomurju : magistrsko deloDamir Pavel, 2018, master's thesis Abstract: Temeljni raziskovalni problem magistrskega dela je problematika organizirane in finančne kriminalitete ter korupcije v Pomurju. Na podlagi teoretične raziskave in opredelitev, predvsem pa na podlagi lastno izvedene empirične raziskave je analizirana organizirana in finančna kriminalitete (posebej korupcija) v Pomurju, kot jo zaznavajo posamezniki iz te regije. V prvem, teoretičnem delu sta opredeljena pojma organizirana in finančna kriminaliteta. Nadalje sta pojma podrobneje razdelana v klasično kriminaliteto, gospodarsko in finančno kriminaliteto ter organizirana kriminaliteta elit. Sledi posebno poglavje o korupciji, ter ocene kriminalitete v Sloveniji, s poudarkom na značilnostih Pomurske regije. Empirični del naloge sledi temeljnemu raziskovalnemu problemu. Osrednji predmet preučevanja so posamezniki iz Pomurja. Izvedena je lastna empirična raziskava z anketnim vprašalnikom na vzorcu 134 prebivalcev Pomurja.
Z raziskavo sta bili potrjeni dve od treh raziskovalnih hipotez. Anketirani menijo, da v Pomurju korupcija narašča. Na primeru izbranih podjetij so anketirani izrazili mnenje, da podjetja v Pomurju prodajo zaradi kriminalitete in korupcije. Hipoteza, ki navaja, da v boju s korupcijo največ naredi policija se zavrne. Posamezniki največji doprinos pri boju proti korupciji med vsemi izbranimi institucijami v Pomurju pripisujejo medijem. Ugotovitve služijo vsem, ki se ukvarjajo z obravnavano problematiko v Pomurju ali širše. Pomembno spoznanje je, da se morajo posamezniki o tej temi ozaveščati in brez zadržkov izpostavljati primere kriminalitete, saj lahko le na tak način strmimo k večji družbeni blaginji.
Keywords: kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, finančna kriminaliteta, korupcija, zaznavanje, odkrivanje, preprečevanje, magistrska dela
Published in DKUM: 17.05.2018; Views: 1031; Downloads: 137
Full text (1,12 MB) |
7. Sodobne oblike finančne kriminalitete na področju javnega sektorja : magistrsko deloAndreja Židan, 2017, master's thesis Abstract: Pri finančni kriminaliteti posledice kriminalnega dejanja niso neposredno vidne in zaznane, storilci pa so pri svojem delu inteligentnejši in iznajdljivejši. Pri tem gre za vsa kazniva dejanja, katerih cilj je pridobiti določeno premoženjsko korist, saj je glavni motiv storilca ravno denar. V javnem sektorju so tovrstna kazniva dejanja škodljiva širši družbi, saj smo (ne)posredne žrtve vsi državljani, davkoplačevalci oziroma celotna javnost. Posledice se ne odražajo le v obogatitvi oziroma izgubi nekaterih, pač pa v splošnem nazadovanju na vseh področjih (zdravstvo, infrastruktura, šolstvo in tako dalje). Glavna problematika v javnem sektorju je v zlorabah uradnih položajev, ki jo v nadaljevanju lahko povežemo z nepravilnostmi pri javnih naročilih, podkupovanju in navzkrižju interesov. Magistrsko delo je sestavljeno iz treh delov: prvi del govori o predpisih, ki vežejo oziroma usmerjajo javne uslužbence pri njihovem delu, v drugem delu so teoretično in praktično predstavljeni primeri finančne kriminalitete na področju javnega sektorja, tretji del pa predstavlja organe, ki na tem področju delajo preventivno ali detektivno. Glavni ugotovitvi dela sta, da preiskovalni organi na tem področju delujejo uspešneje, saj preiskanost finančne kriminalitete v javnem sektorju narašča, in da je največ javnih uslužbencev obsojenih zaradi zlorabe uradnega položaja. Problem še vedno predstavlja veliko število kaznivih dejanj ali prekrškov, ki ostanejo prikriti in tako niso zaznani v statistikah, posledice pa se kljub temu odražajo v okolju. Poleg tega storilci odkrivajo vedno več načinov, kako ogoljufati ali oškodovati drugega z namenom pridobivanja koristi zase.
Keywords: kriminaliteta, finančna kriminaliteta, javni sektor, zloraba uradnega položaja, korupcija, goljufije, odkrivanje, preiskovanje, magistrska dela
Published in DKUM: 10.01.2018; Views: 1592; Downloads: 309
Full text (879,26 KB) |
8. Problematika pridobivanja podatkov pri izvedbi finančnih preiskav : diplomsko delo visokošolskega diplomskega študija Varnost in policijsko deloAndrej Žgajnar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Eden temeljnih ciljev storilcev za izvrševanje kaznivih dejanj je pridobitev premoženjske koristi, s katero v nadaljevanju prosto razpolagajo. Na drugi strani pa je državi bistveno, da se nezakonito pridobljeno premoženje ali premoženjska korist storilcu, ali osebi, kateri je bila ta korist prenesena, odvzame. Trenutno slovenski državni aparat pozna tri različne postopke, s katerimi ugotavlja premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega – tako imenovane finančne preiskave. Finančne preiskave v sklopu svojih pristojnosti v Sloveniji opravljajo tožilstvo in Finančna uprava RS, policija pa izvaja finančne preiskave v okviru pooblastil in pristojnosti, ki so opredeljene v Kazenskem zakoniku (KZ-1, 2008) in Zakonu o kazenskem postopku (ZKP, 2012), dolžnost opravljanja finančnih preiskav pa ji nalaga tudi Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol, 2013).
V diplomski nalogi smo proučili postopke pridobivanja podatkov o premoženju osumljencev kaznivih dejanj, potrebnih za izvedbo finančnih preiskav, ki jih izvaja policija. Identificirali in analizirali smo težave pridobivanja in vrednotenja pridobljenih podatkov o premoženju subjekta finančne preiskave iz uradnih evidenc naših državnih institucij ter problematiko pridobivanja podatkov iz tujine. Ugotovili smo, da so finančne preiskave zaradi neučinkovitega sodelovanja in nepovezanosti evidenc državnih organov izredno dolgotrajne, pridobljeni podatki pa ne razkrivajo konkretnega premoženja. Pridobivanje podatkov iz tujine postopke še dodatno podaljša, v nekaterih primerih pa podatki sploh niso dostopni. Za pridobivanje konkretnejših podatkov, poenostavitev postopkov in dvig uspešnosti opravljenih finančnih preiskav bi bile potrebne korenite sistemske rešitve, tako na nivoju države, kot tudi na meddržavnem nivoju.
Keywords: finance, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, protipravna premoženjska korist, finančne preiskave, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.01.2017; Views: 1588; Downloads: 144
Full text (567,72 KB) |
9. Primerjava podatkov o gospodarski kriminaliteti v Republiki Sloveniji in Zvezni republiki Nemčiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloKaja Odar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Republika Slovenija je demokratična, pravna in socialna država. Prav tako kot veliko drugih držav vzhodne Evrope se spopada s problemom gospodarske krize, ki se je začela leta 2007. Poleg tega, da je ena najuspešnejših tranzitnih držav, pa je njen velik problem spopadanje s problemom nadziranja, odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete. Gospodarska kriminaliteta se spreminja tako kvantitativno kot kvalitativno in predstavlja velik problem. Lahko rečemo, da je nekakšno zrcalo vsakega družbenega in gospodarskega sistema posamezne države. Predstavlja veliko temno polje kaznivih dejanj, ki niso neposredno vidne, vendar se kažejo v oškodovancih.
Vpogled v problem gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji (RS) smo prikazali z uradnimi statističnimi podatki in te primerjali s podatki Zvezne republike Nemčije (ZRN). Problem pri primerjavi podatkov so nam predstavljale uradne statistike, saj imata RS in ZRN zakonodajo gospodarske kriminalitete urejeno drugače. Velik problem pri analizi te oblike kriminalitete v obeh državah pa predstavlja njeno sivo polje, saj jo je težko odkrivati, preiskovati in kaznovati. Preko zabeleženih podatkov gospodarske kriminalitete smo ugotovili, da je odkrite gospodarske kriminalitete veliko, saj predstavlja kar 50–60 % škode, ki je zaradi kriminalitete povzročena prek celega leta. Pri odkrivanju gospodarske kriminalitete se pojavljajo različne težave, kot so: težavnost njenega odkrivanja za preiskovalce, pomanjkanje prijav kaznivih dejanj, težavnost sankcioniranja zaradi slabo urejene zakonodaje in nezainteresiranost funkcionarjev.
Menimo, da bi se za izboljšanje oziroma uspešnost boja zoper gospodarsko kriminaliteto moralo povečati medsebojno sodelovanje državnih organov v Republiki Sloveniji. Ob primerjanju podatkov gospodarske kriminalitete obeh držav smo ugotovili, da ima Republika Slovenija večji delež in porast gospodarskih kaznivih dejanj v primerjavi z Zvezno republiko Nemčijo. Ključne spremembe bi morale temeljiti na zakonodaji ter zagotoviti ustreznejšo skupno izobrazbo sodnikov, tožilcev ter preiskovalcev s področja gospodarske kriminalitete. Poleg tega bi se Republika Slovenija morala bolj zavzemati za stabilno gospodarstvo.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, korupcija, finančna kriminaliteta, preiskovanje, preprečevanje, Slovenija, Nemčija, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.10.2016; Views: 1201; Downloads: 88
Full text (496,60 KB) |
10. PRIMERNOST UVEDBE FINANČNE POLICIJE V REPUBLIKI SLOVENIJIBoris Potrč, 2016, master's thesis Abstract: Vse večji razmah finančnega kriminala v Republiki Sloveniji in po svetu je odprl diskusije o vprašanju moţnosti uvedbe finančne policije v naši drţavi. Pod pojmom finančni kriminal, ki sodi med najpogostejše oblike gospodarskega kriminala v Republiki Sloveniji, razumemo situacijo, ko si storilec pridobi finančno korist na škodo druţbene skupnosti.
V Sloveniji se praktično vse od osamosvojitve z večjimi ali manjšimi presledki razpravlja o (ne)potrebnosti ustanovitve finančne policije kot posebnega organa za odkrivanje in preiskovanje finančne in še nekaterih drugih oblik gospodarske kriminalitete. Finančna policija v Evropi ni razširjen pojav, tradicionalno je vpeta le v italijanski pravni sistem. Na novo so ta institut vpeljale tudi nekatere bivše jugoslovanske republike, in sicer Hrvaška, Makedonija, Srbija ter Bosna in Hercegovina.
Tako v Sloveniji, kot v tujini namenjamo vedno večjo pozornost problematiki finančnih preiskav. Razlog za to je predvsem podrobnejša obravnava mednarodnega organiziranega kriminala ter z njem povezane korupcije, pranja denarja in financiranja terorizma s strani pomembnejših mednarodnih organizacij. Ker ima Slovenija precej organov, ki imajo ustrezna pooblastila za boj proti gospodarskemu kriminalu, ustanovitev finančne policije ne bi bila smotrna. Obstajajo različne moţnosti organiziranja, pomembno pa je tudi, da usluţbenci organov pregona in nadzornih institucij, ki so v Sloveniji razpršeni, delujejo usklajeno znotraj enega samega organa, skupaj, neodvisno od dnevne politike in da imajo za svoje delo trdno in jasno zakonsko podlago ter trajno politično podporo. Nacionalni preiskovalni biro je specializirana kriminalistična preiskovalna enota na drţavni ravni za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področij gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije.
Keywords: finančna policija, gospodarska kriminaliteta, finančni kriminal, preiskovanje in omejevanje gospodarske kriminalitete, davčno utajevanje, preiskava v davčnem postopku, finančna preiskava, nacionalni preiskovalni urad
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 1573; Downloads: 182
Full text (1,66 MB) |
