Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na gospodarsko-politično negotovost in njene posledice za ameriški bančni sistem v letu 2023. Raziskuje, kako so različni dejavniki negotovosti, kot so geopolitične napetosti, pandemija COVID-19 in inflacija, vplivali na stabilnost in odpornost ameriškega bančnega sistema. Delo obravnava različne vire negotovosti, vključno z ekonomskimi, političnimi in zdravstvenimi šoki. S pomočjo metod smo ugotovili, kako so se banke odzvale na povečano negotovost ter kakšne so bile posledice za njihovo poslovanje in stabilnost finančnega sistema. Cilj diplomskega dela je povezanost med negotovostjo in stabilnostjo bančnega sistema. Teoretični del diplomskega dela obravnava različne vrste negotovosti, njihove vzroke in posledice ter predstavlja ključne indekse za merjenje negotovosti, kot sta indeks gospodarsko-politične negotovosti, indeks volatilnosti in indeks gospodarsko-politične negotovosti, ki temelji na Twitterju. Posebna pozornost je namenjena vsebinski razmejitvi pojmov finančne in bančne krize ter predstavitvi ključnih kazalnikov uspešnosti bančnega poslovanja. Empirični del nato analizira povezavo med negotovostjo in kazalniki bančne uspešnosti, s poudarkom na letu 2023 v ZDA. Cilj empirične analize je preveriti hipotezo, da povečana negotovost negativno vpliva na stabilnost in donosnost bančnega sektorja, ugotoviti, kakšen je vpliv negotovosti na odločanje bank in njihovo poslovanje, ter spoznati ranljivost bančnega sistema na zunanje šoke. Rezultati raziskave bodo prispevali k boljšemu razumevanju vpliva negotovosti na odločanje in poslovanje bank in ranljivosti bančnega sistema na zunanje pretrese.
Keywords: Gospodarska negotovost, negotovost, bančna kriza, finančna kriza, EPU, ZDA, 2023, SVB.
Published in DKUM: 09.01.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,03 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava gospodarska gibanja osmih držav članic, ki so v Evropsko unijo (EU) vstopile v letu 2004. Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Estonija, Litva in Latvija so po osamosvojitvi oziroma prehodu iz centralno-planskega v tržno gospodarstvo v 90. letih prejšnjega stoletja stremele k vstopu v evropsko integracijo. Zato magistrsko delo v teoretičnem delu obravnava teorijo integracij s poudarkom na nastanku, razvoju in širitvah Evropske unije. EU je svojo največjo širitev izpeljala v letu 2004, ko se je integraciji pridružilo 10 novih članic. Podrobneje obravnavamo tudi skupni trg in kohezijsko politiko Evropske unije. Nekatere izmed analiziranih držav so v času članstva v EU prevzele tudi skupno valuto evro, zato v teoretičnem delu pozornost posvečamo tudi pogojem vstopa v evroobmočje, Evropski centralni banki in teoriji optimalnega valutnega območja. Vse države so v letu 2008 občutile finančno krizo, ki je sicer nastala v ZDA, a je močno vplivala tudi na gospodarska gibanja v evropskih državah. Zato se v magistrskem delu posebej posvečamo tudi razvoju te finančne krize v Evropi. V analizi gospodarskih gibanj izbranih osmih držav uporabljamo kazalnike bruto domačega proizvoda, bruto naložb, brezposelnosti, cenovnih gibanj, plačnih gibanj ter izvoza in uvoza blaga. Ob tem razlagamo vsak kazalnik in pomen njegovega analiziranja Podatke o gospodarskih gibanjih črpamo iz publikacij Evropske komisije in statistične baze podatkov Eurostat. V magistrskem delu predstavljamo ključne podatke osmih obravnavanih držav, podrobneje pa se posvečamo njihovim gospodarskim gibanjem v obdobju med leti 2004 in 2019. Izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav primerjamo s podatki o gospodarskih gibanjih, ki so v tem obdobju veljali za celotno Evropsko unijo. Upoštevamo letne stopnje brezposelnosti in letne stopnje inflacije, pri ostalih kazalnikih pa letne stopnje rasti. Nadaljujemo s predstavitvijo ključnih spoznanj analize podatkov gospodarskih gibanj, kjer največ pozornosti posvečamo bruto domačemu proizvodu na prebivalca v izbranih državah v primerjavi s povprečjem držav članic Evropske unije. Približevanje obravnavanih držav evropskemu povprečju po posameznih kazalnikih predstavljamo s tabelami, grafi in podrobnimi analizami podatkov. V nadaljevanju magistrskega dela podrobneje primerjamo izbrane kazalnike obravnavanih držav v prvih letih po vstopu v Evropsko unijo do finančne krize leta 2008. Pri analizi teh podatkov primerjamo Slovenijo z ostalimi sedmimi državami. Uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posvečamo se tudi vplivu finančne krize na izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav. Tudi tukaj je poudarek na primerjavi Slovenije z ostalimi državami v obdobju od leta 2008 do 2014. V ta namen uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posebno pozornost namenjamo tudi letu 2009, kjer ugotavljamo ali je članstvo v evroobmočju pomenilo tudi večje negativne trende rasti izbranih gospodarskih gibanj. V nadaljevanju ugotavljamo ali so vse obravnavane države v zadnjih treh letih opazovanega obdobja (2017 – 2019) dosegale pozitivne trende gospodarskih gibanj. Obravnavi hipotez posvečamo celotno poglavje, v katerem analiziramo ugotovitve predhodnih poglavij. V sklepu magistrskega dela povzemamo ugotovitve naše raziskave in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja. Ob tem kritično razmišljamo in skušamo najti dejavnike rezultatov naše raziskave. V zaključku magistrskega dela se dotaknemo tudi prihodnosti in razpravljamo o trenutnih in prihodnjih izzivih Evropske unije in Slovenije.
Keywords: gospodarska gibanja, Evropska unija, evroobmočje, finančna kriza 2008, Slovenija.
Published in DKUM: 15.04.2021; Views: 1648; Downloads: 191
Full text (5,34 MB)

Abstract: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Keywords: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Published in DKUM: 14.06.2018; Views: 1699; Downloads: 601
Full text (1,79 MB)

Abstract: Začetki gospodarske krize v letu 2008 imajo velik vpliv na gradbeno panogo. Dodana vrednost in proizvodnja sta se začeli občutno zmanjševati, kar je v letu 2009 povzročilo zmanjšanje bruto plač in števila zaposlenih. Močno krčenje v gradbeništvu je v letih 2010/2011 privedlo do stečaja dveh od treh največjih slovenskih gradbenih podjetij (SCT Ljubljana in Vegrad Velenje). Kljub težavam, ki jih je prinesla gospodarska kriza iz leta 2008, svet postaja vse bolj povezan in soodvisen. Sodobno svetovno gospodarstvo prepoznamo po trženju v tujini, po povečani tržni moči velikih podjetij, ki poslujejo v več državah, po liberalizaciji mednarodne trgovine, po inovacijah, po razvoju sodobnejših tehnoloških procesov, po večanju števila konkurentov, po medorganizacijskem mreženju ter po hitrejši internacionalizaciji podjetij. V magistrskem delu bomo obravnavali vpliv gospodarske in finančne krize na poslovanje in krčenja gradbenega sektorja ter strategijo trženja na mednarodnem tržišču stavbnega pohištva, natančneje notranjih vrat in podbojev. Za primer bomo izbrali slovensko podjetje, ki se ukvarja s prodajo in vgradnjo stavbnega pohištva ter podov. Pričeli bomo z raziskavo vpliva gospodarske in finančne krize na tržne razmere in poslovanje v slovenski gradbeni dejavnosti ter jih primerjali s tistimi na Hrvaškem. Nato bomo predstavili podjetje X in opredelili poslovno in finančno analizo podjetja. Na podlagi ugotovitev iz prejšnjih poglavij bomo oblikovali strategijo vstopa podjetja X na hrvaško tržišče notranjih vrat in podbojev. V sklopu oblikovanja strategije vstopa bomo analizirali konkurenčno okolje, kakovost in cene notranjih vrat in podbojev, odjemalce, velikost tržišča in na podlagi analize predlagali izbor primerne strategije za vstop na hrvaško tržišče. Za temo o gospodarski krizi smo se odločili zaradi njene aktualnosti, še posebej v gradbenem sektorju, ki je bil s pojavom gospodarske krize izjemno močno prizadet. Za strategijo vstopa podjetja X na hrvaško tržišče smo se odločili zaradi želje podjetja po novih tržiščih ter zaradi že zapolnjenih trženjskih kapacitet na slovenskem tržišču. Namen magistrskega dela je proučiti vplive gospodarske krize na gradbeni sektor in podjetje X ter načrtovano strategijo vstopa podjetja na hrvaško tržišče stavbnega pohištva.
Keywords: gospodarska kriza, finančna kriza, gradbeništvo, mednarodno poslovanje, izvoz, neposredni izvoz, trženjski splet
Published in DKUM: 26.10.2016; Views: 1432; Downloads: 221
Full text (1,13 MB)

Abstract: V tem diplomskem delu smo v teoretičnem razdelku predstavili fleksibilne oblike zaposlitev in dela, aktivno politiko zaposlovanja in njenimi ukrepi in posebej metodološka pojasnila o sestavi aktivnega prebivalstva, kar je bilo osnova pri pripravi raziskave. V raziskovalnem oziroma empiričnem delu smo preizkusili veljavnost štirih hipotez. Z metodami enostavne opisne statistike smo analizirali obseg in strukturo fleksibilnih oblik zaposlitev in dela za obdobje od leta 2008 do 2014, razlike pri teh oblikah med moškimi in ženskami, razlike med kohezijskima regijama Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija ter razlike pri fleksibilnih zaposlitvah med mladimi delovno aktivnimi prebivalci (15 do 24 let) in med celotno populacijo delovno aktivnih. Podatke smo pridobili iz javno dostopnih virov Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Rezultate smo obrazložili in jih strnili v zaključkih.
Keywords: fleksibilna zaposlitev, gospodarska in finančna kriza, sestava aktivnega prebivalstva
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 1058; Downloads: 85
Full text (892,61 KB)