| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DISTRIBUTIVNA PRAVIČNOST
Miha Šošić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Avtor se ukvarja z distributivno pravičnostjo, ki je eden osrednjih problemov pravne in politične filozofije ter je neposredno povezan z utemeljitvijo državne oblasti. Distributivno pravičnost definira kot posebno vrsto pravičnosti, katere cilj je vzpostaviti načela in mehanizme za pravično razdelitev dobrin in bremen med posameznimi člani družbe. Pri tem izhaja iz predpostavke, da pravičnost pomeni enako obravnavanje vseh, razen kadar utemeljene okoliščine dopuščajo ali zahtevajo različno obravnavanje posameznikov. Avtor predstavi svoje hipoteze in opredeli nekatera temeljna vprašanja, na katera naj bi teorije distributivne pravičnosti odgovorile. V nadaljevanju na kratko predstavi štiri vplivne teorije distributivne pravičnosti, in sicer teorijo Johna Locka, Immanuela Kanta, Johna Rawlsa in Roberta Nozicka. V sklepnem delu avtor predstavi izhodišča svojega nadaljnjega raziskovalnega dela na tem področju.
Keywords: filozofija prava, pravičnost, distributivna pravičnost, primarna distribucija, sekundarna distribucija, John Locke, Immanuel Kant, John Rawls, Robert Nozick
Published: 23.03.2010; Views: 3680; Downloads: 735
.pdf Full text (485,86 KB)

2.
POSEG V TEMELJNE PRAVICE POSAMEZNIKOV IN PRIKRITI PREISKOVALNI UKREPI
Jožica Krevs, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Današnji trend naraščanja kriminala vedno bolj ogroža obstoj demokratične države. Zaradi tega se je država dolžna boriti proti naraščanju kriminalitete in pri tem posledično tudi zaščititi pravice in svoboščine svojih državljanov. To pa lahko stori le, če uzakoni sredstva, ki bodo enakovredna vrstam in načinom delovanja, ki jih uporablja organiziran kriminal. Prikriti preiskovalni ukrepi so eni izmed sredstev, ki omogočajo učinkovito preprečevanje in zatiranje kriminala. Dvom, ki jih zbuja uporaba takšnih ukrepov je v tem, da pri svojem izvrševanju posegajo v ustavno varovane pravice. Ustavne pravice vsakega posameznika so temeljne pravice, v katere je mogoče posegati le po vnaprej določenih pogojih. Dolžnost države pa je v varovanju le teh, pri čemer mora, da bi zagotovila njihovo zaščito v njih tudi posegati. Prikriti preiskovalni ukrepi so posebne metode preiskovanja težjih kaznivih dejanj, še posebej organiziranega kriminala, saj klasična policijska pooblastila že dolgo ne zadostujejo več. Ker gre za ukrepe, ki nujno posegajo v pravice posameznika, njegovo zasebnost, morajo biti zakonsko omejeni in strogo nadzorovani. Preprečiti je namreč potrebno, da ne bi država arbitrarno in prekomerno posegala v človekove pravice in temeljne svoboščine, tudi kadar to ni nujno potrebno. V diplomski nalogi je tudi obravnavan pojav doktrine človekovih pravic, ki je danes prevladujoča in skorajda povzdignjena v ideologijo. Razvila se je na podlagi večstoletnega boja proti zatiranju in želji po omejitvi vrhovne oblasti, ki grobo posega v integriteto posameznika. Resnično doktrini zelo težko očitamo večje filozofske zmote ali neustreznost, zato ne preseneča dejstvo, da je danes uveljavljena v pretežno vseh državah na zahodu. Doktrina človekovih pravic je proizvod človeka, ki je nepopoln, zato je tudi sama podvržena tej omejitvi — nepopolnosti. Katere so te nepopolnosti oz meje so tako formalne kot materialne meje. Formalne meje izhajajo iz same konstrukcije oziroma sheme doktrine, materialne pa so posledica vsebinskih in ideoloških predpostavk. Formalna meja se kaže v nezmožnosti doktrine človekovih pravic, da bi zajela avtentičnega človeka, saj je le-ta znotraj doktrine oropan številnih nepravnih sfer življenja. Prav tako so temeljne vrednote, ki naj bi jih varovale človekove pravice, le tiste, ki so predmet družbenega konsenza, to pa še ne pomeni, da so to absolutne vrednote. Tudi temeljne predpostavke kot so univerzalnost, neodtujljivost in temeljnost niso tako nesporne, kot se zdijo na prvi pogled. Doktrini lahko pripišemo pomanjkanje določil o človekovih dolžnostih in pretirano abstrakten jezik. Na drugi strani se nekatere materialne meje doktrine že odražajo v družbeni resničnosti. Človekove pravice temeljijo na liberalizmu in tako v ospredje postavljajo posameznikovo svobodo in individualizem. Svoboda kot vrhovno vrednota je omejena s svobodo drugega, to pa nehote vzpostavlja paradoks, namreč večja kot je svoboda, večja je potreba po njeni omejitvi. Individualizem se je stopnjeval do te mere, da postaja kontraproduktiven in tako posameznika potisnil v center lastne pozornosti, zameglil pa je pomen skupnosti. Najbolj očitna posledica doktrine človekovih pravic pa je pretirani materializem, ki je sodobno družbo pripeljal na rob ekološke katastrofe. Prikriti preiskovalni ukrepi so od svojega nastanka pa vse do danes doživeli veliko sprememb. K temu so botrovale številne ustavne določbe ter vedno večja uporaba izsledkov kot dokaznega gradiva v kazenskem postopku. Osnovni namen prikritih preiskovalnih ukrepov je zbiranje podatkov, ki se bodo kasneje uporabili kot dokazno gradivo v kazenskem postopku. Glede na raznolikost ukrepov je tudi intenziteta njihovega poseganja v ustavne pravice različna. Bolj ko ukrepi invazivno posegajo v pravice posameznikov večje število materialnih pogojev je po
Keywords: Ključne besede: prikriti preiskovalni ukrepi, ustavne pravice, človekove pravice, doktrina, kritika, filozofija prava, pravna sredstva
Published: 11.05.2010; Views: 3361; Downloads: 677
.pdf Full text (310,29 KB)

3.
VLOGA NAČEL V PRAVNI MISLI LARENZA IN DWORKINA
Jan Stajnko, 2015, master's thesis

Abstract: Pravna načela imajo predvsem v povezavi z razlago predpisov v slovenskem pravnem redu pomembno mesto. V prispevku zato obravnavamo vlogo načel v pravni misli avtorjev, ki sta pomembno vplivala na razvoj filozofije in teorije prava v tujini in doma. Najprej na podlagi monografije Richtiges Recht obravnavamo vlogo načel v pravni misli Larenza, pri čemer se srečamo s koncepti načel pravilnega prava, ideje prava in pravilnega prava. Dotaknemo se tudi različne vloge pozitivnopravnih in etičnih načel v okviru sodniškega odločanja, v ekskurzu pa se vrednostno opredelimo do Larenzove metode ugotavljanja vsebine načel pravilnega prava. Nato z opiranjem na prispevka Judicial Discretion in Hard Cases obrazložimo še tvorjenje pravnih načel vzdolž institucionalne zgodovine in politične morale v pravni misli Dworkina. Posvetimo se tudi razmerju med odločevalčevo politično moralo in družbeno moralo. Na koncu izpostavimo stičišča in razhajanja v teorijah obeh avtorjev. Na podlagi teh ugotovitev se vrednostno opredelimo do teze, da avtorja načela obravnavata iz popolnoma drugačnega gledišča, ker izhajata iz različnih pravnih krogov.
Keywords: Dworkin, Larenz, etika, morala, načela, filozofija prava, teorija prava, težki primeri, ideja prava
Published: 12.04.2016; Views: 554; Downloads: 160
.pdf Full text (966,59 KB)

4.
Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica