| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
FILOZOFSKA ANALIZA MEHANIZMOV NARAVNEGA MIŠLJENJA IN UMETNE INTELIGENCE
Boris Aberšek, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Tehnologija je dvoje, je vzrok in posledica za vse hitreje spreminjajočo se družbo. Ko danes govorimo o tehnologiji, govorimo predvsem o inteligentnih sistemih, o t.i. kibernetskih sistemih, pri katerih sistem vsebuje, če govorimo v jeziku tehnologije, strojno opremo, stroje in naprave (človeško telo), in programsko opremo – inteligenco – duh, kar bi v jeziku humanistike lahko poimenovali tudi občutke, intencionalna stanja, čustva.... Mnogi problemi, ki so povezani s sodobnimi tehnologijami, so zato povezani tudi z (umetno) inteligenco. Za reševanje problemov v zvezi z UI potrebujemo predvsem splošna znanja o svetu, družbi, ljudeh, kar je filozofski problem. Zato je za vse, ki morajo sprejemati odločitve s področja UI, izjemno pomembno, da razumejo osnovne splošne mehanizme inteligence – filozofijo duha, tj. kako deluje naravna, človeška inteligenca. V nalogi smo se pretežno posvečali področju filozofije duha in učenju, torej enem od njenih izjemno pomembnih elementov, kjer je vse od najzgodnejših začetkov pojava človeka kot mislečega »stroja« pa vse do danes prisotna dvojnost njegovega pojasnjevanja, ki se zrcali v dveh smereh: • mistični, ki zagovarja tezo, da je duh nekaj edinstvenega v svoji neponovljivosti in da je vir mističnosti v nekih lastnostih, svojstvenih samo študijam duha. Izhajajoč iz tega lahko sklepamo, da je duševnost povsem drugačna od vsega ostalega v svetu in mora zato imeti poseben ontološki status; • naturalistični, ki zagovarja tezo, da duh lahko, ali ga celo moramo »naturalizirati«, in to tako, da so lahko duhovna stanja in procesi opisljivi z jezikom znanosti: fizike, kognitivne znanosti, nevroznanosti ali jezikom drugih naravoslovnih ved. Po tem pristopu sprejemamo, da je človek kot bitje del narave ter da so procesi, ki se dogajajo v njem, vključno z duševnimi procesi, prav tako del te narave. Oba pristopa skušata najti resnico, vendar uporabljata popolnoma drugačne metode in orodja ter interpretirata svoje dosežke na popolnoma različnih osnovah in izhodiščih. V nalogi zagovarjamo naturalističen pristop temelječ na sodobnih naravoslovnih metodah in znanostih ter redukcionizmu v teoriji duha s poudarkom na strojnem učenju kot paradigmatskem primeru algoritemskega reducibilnega mentalnega procesa z možnostjo aplikacije na človeka. Tako kot lahko pri stroju ki se uči, učenje skrčimo na algoritme oziroma fizikalne procese, lahko mentalne procese v človeku zapišemo kot dinamične modele in jih nanje tudi reduciramo.Takšen, redukcionistični pristop v okviru filozofije, kognitivne znanosti, nevrobiologije, nevroračunalništva in umetne inteligence pogosto zastavlja vprašanje, ali in kakšna je zveza med razvojem kognitivnega nevromodeliranja (modeliranje ‒ izdelava delovanja možganov s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij) in nevroračunalništva (računalniške simulacije nevronskih mrež oz. ti. umetnih nevronskih mrež, ki v kognitivni znanosti prevzemajo vlogo procesnih modelov možganskih in duševnih procesov). Do sedaj še ni bil dan natančen odgovor na tri, za raziskave na teh področjih bistvena vprašanj, in to: • ali lahko celovito kognitivno nevromodeliramo in simuliramo delovanje možganov s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij; • ali lahko razvoj nevroračunalništva in umetne inteligence pripelje do nadomeščanja človeka in njegove naravne inteligence (neposredno – humanoidni robot ‒ stroj, ki opravlja človeško delo, ali posredno ‒ računalniški »učitelj«, inteligentni tutor, ki opravlja le človekove mentalne funkcije) in • ideja, ki se ponovno bolj intenzivno pojavlja v zadnjih desetletjih in ki jo zagovarjamo in dokuzujemo tudi v tem delu, ali lahko človeka tj. njegovo mentalno življenje, reduciramo na dinamični sistem, skratka ali obstaja takšen sistem diferencialnih enačb, s katerimi bi ga lahko zapisali. V nalogi smo iskali odgovore predvsem na ta vprašanja. Naloga je zasnovana po zgodovinskem principu, kjer od samih začetkov filozofskega razmi
Keywords: filozofija duha, kognitivna znanost, konekcionizem, kibernetska didaktika, umetna inteligenca, naravno mišljenje
Published in DKUM: 15.10.2014; Views: 3094; Downloads: 654
.pdf Full text (5,57 MB)

2.
Duh, možgani in umetna intelegenca
Živa Podbevšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Umetna inteligenca je ena izmed disciplin, ki skupaj s filozofijo, psihologijo, lingvistiko, nevroznanostjo in antropologijo tvorijo interdisciplinarno področje kognitivne znanosti. Cilj umetne inteligence je ustvariti misleč stroj, ki bi imel čustva in zavest. Diplomsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. Prvo poglavje vsebuje opredelitev in pregled zgodovine umetne inteligence. Drugo poglavje se posveča simbolni hipotezi ter podrobneje predstavlja kognitivno znanost. Tretje poglavje opisuje nevronske mreže, njihovo zgradbo in značilnosti. Zadnje poglavje predstavlja dva pomembna projekta The Blue Brain Project in The Human Project, v katerih so vključeni vsi elementi iz prejšnjih poglavij in ki z novimi pogledi predstavljata novo upanje za umetno inteligenco.
Keywords: filozofija duha, nevronske mreže, simbolna hipoteza, umetna inteligenca.
Published in DKUM: 06.03.2014; Views: 2752; Downloads: 479
.pdf Full text (1,29 MB)

3.
UGOVOR FIZIKALIZMU: OBSTOJ TAKŠNOSTI
Klavdija Roškar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Filozofija se loteva problema duha in telesa tako, da skuša odgovoriti na splošna vprašanja kot so: kaj je duh, je človek sestavljen iz ene ali dveh substanc, kakšno je razmerje med duhom in telesom itd. Na podlagi razvoja znanosti in novih odkritij v 19. in 20. stol. filozofi danes množično zagovarjajo fizikalistično stališče. V diplomski nalogi je prikazan razvoj materialističnega stališča skozi zgodovino in predstavitev različnih fizikalističnih odgovorov na problem duha in telesa. Kljub sodobnim znanstvenim odkritjem pa obstajajo odprte dileme, ki fizikalistično razlago sveta postavljajo pod vprašaj. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali fizikalizem vzdrži pod težo ugovorov Thomasa Nagla in Franka Jacksona, ki dokazujeta, da fizikalizem zanemari obstoj fenomenoloških kakovosti zavestnega doživljanja oz. takšnosti in je zato nepopoln. Po analitični razčlembi sprva zelo prepričljivega argumenta iz znanja ter predstavitvi različnih kritik argumenta sledi končna ugotovitev, da argumentu iz znanja ne uspe zavrniti fizikalizma. Problem takšnosti s tem sicer ni rešen, ohranja pa optimističen pogled v prihodnost, saj znanost še naprej pospešeno odkriva nove, popolnejše razlage.
Keywords: filozofija duha, problem duha in telesa, fizikalizem, takšnosti, argument iz znanja.
Published in DKUM: 03.10.2012; Views: 3159; Downloads: 299
.pdf Full text (755,57 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica