| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 73
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Filozofija humorja - teorija namere : magistrsko delo
Rok Klemenčič, 2022, master's thesis

Abstract: Filozofija humorja je področje, ki ga filozofi raziskujejo že od antične Grčije. Ravno bogata zgodovina preučevanja humorja omogoča temeljit vpogled v prepletenost humorja z družbo, moralo, etiko in estetiko ter politično filozofijo. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela, prvi služi kot teoretični uvod v filozofijo humorja in bralcem omogoči razumevanje osnovnih vprašanj, problematik in predlaganih rešitev, tj. tradicionalnih teorij humorja. Drugi del sestavljata analiza in sinteza tradicionalnih teorij humorja v vsesplošno teorijo humorja, ki smo jo poimenovali kar teorija namere – po njeni najbolj prepoznavni lastnosti. Namera igra ključno vlogo pri definiciji humorja in razlikovanju med smešnim in humorjem. Naša najbolj drzna predpostavka je namreč, da smešnost brez namere ni humor. Na ta način tudi striktno ločujemo naključno smešno situacijo od namerno izpeljanega humornega dejanja. Sredica tega magistrskega dela je štiristopenjski model procesiranja humorja, ki ob dodatni razlagi preprosto prikaže humorno dejanje vse od izvorne ideje do ciljnega odziva oz. povratne informacije. Za konec pa še predlagamo štiri maksime za moralno vrednotenje humornega dejanja po teoriji namere. Namen teh maksim je vzpostavitev pojmovne mreže, ki omogoča praktično vrednotenje primerov humorja iz vsakdana, pri tem pa se pomembno opre na namero izvajalca, razmerje med izvajalcem in prejemnikom ter notranjimi in zunanjimi okoliščinami. Teorija namere je nastala kot naravno nadaljevanje uveljavljenih teorij humorja, katerih osnovne gradnike je povezala in prilagodila z namenom, da vzpostavi vsesplošno teorijo humorja, primerno za 21. stoletje in nadaljnji razvoj tega področja.
Keywords: Filozofija humorja, namera, smeh, etika, estetika
Published in DKUM: 10.08.2022; Views: 207; Downloads: 37
.pdf Full text (1,68 MB)

2.
Res publica mixta : (mešana ustava v antiki)
Mitja Sadek, 2009, master's thesis

Abstract: Mešana ustava (res publica rnixta) je ena najpomembnejših idej v zgodovini politične misli. Mešana ustava je bila v teoriji vedno prikazovana kot oblika vladavine, ki zagotavlja največjo stopnjo stabilnosti in družbene pravičnosti ter skuša onemogočati zlorabo oblasti. Izvira iz nestanovitnih političnih razmer v grških polis klasične dobe. Tako Platon kot Aristotel sta jo razglasila za najboljšo uresničljivo državno obliko. Grški zgodovinar Polibij je v njej videl glavni vzrok za vzpon rimskega imperija. Cicero je z mešano ustavo hotel rešiti propadajočo rimsko republiko. Ta antična ideja je imela izreden vpliv na najvidnejše politične filozofe srednjega in novega veka. Iz nje neposredno izhaja tudi paradigma o delitvi oblasti, ki predstavlja temelj moderne predstavniške demokracije.
Keywords: ustavna zgodovina, antika, mešana ustava, politična filozofija, magistrska dela
Published in DKUM: 03.04.2020; Views: 742; Downloads: 0

3.
Golden Gate Park, Hiša glasbe San Francisco
Gašper Kogelnik, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo »Hiša glasbe San Francisco« je rezultat sodelovanja na mednarodnem natečaju »San Francisco house of Music«, ki ga je organiziral AWR Competitions. Nov objekt glasbenega avditorija, ki vstopa v ikonični prostor parka Golden gate, bo moral s svojim konceptom in z arhitektonsko formo tvoriti dialog z naravo, z urbanim mestom tkivom in z navzočo arhitekturo v neposredni bližini. Programsko bo hiša z dodatnimi 918 sedeži in s spremljajočim programom dopolnjevala že obstoječo operno hišo War memorial. Projekt je nastal kot plod ideje o povezavi materialnosti z lokalnimi značilnostmi mesta San Francisca in forme ter organizacije objekta na globljem filozofskem premisleku o glasbi, prostoru in času ter na našem dojemanju univerzuma in doživljanju trenutka.
Keywords: glasba, umetnost, estetika, glasbeni avditorij, akustika, čas, prostor, prostor-čas, arhitektura, filozofija
Published in DKUM: 08.11.2018; Views: 862; Downloads: 163
.pdf Full text (44,40 MB)

4.
Družbena odgovornost spodbujena z vrednotami podjetnika Josipa Hutterja
Darija Meolic, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi preučujemo družbeno odgovornost podjetnika, spodbujeno z vrednotami. V teoretičnem delu se osredotočimo predvsem na razvoj družbene odgovornosti, definicije, modele in koristi družbene odgovornosti. Jasno opredelimo najustreznejši model družbene odgovornosti, in sicer Carrollovo piramido in ISO 26000 standard. Ukvarjamo se tudi s podjetnikom in njegovimi lastnostmi, z vrednotami v skladu s katerimi mora podjetnik delovati in načini motivacije zaposlenih. Teoretični del diplomske naloge nadgradimo na primeru družbeno odgovornega podjetnika Josipa Hutterja. Podjetnikova poslovna filozofija je bila izredno družbeno odgovorna, saj je bila uokvirjena z njegovimi vrednotami. Hutterjeve najpomembnejše vrednote so bile vsekakor povezane z dobrim počutjem njegovih zaposlenih, kar se je odražalo v njegovi skrbi zanje tako na delovnem mestu kot izven njega. Poskušamo ugotoviti, na kakšne načine je Hutter motiviral svoje zaposlene, da je bilo podjetje tako zelo učinkovito in uspešno. Bil je podjetnik, ki je prinašal veliko koristi zaposlenim, podjetju, družbi in okolju. V praktičnem delu diplomske te prednosti tudi raziščemo.
Keywords: družbena odgovornost, družbeno odgovoren podjetnik, vrednote, motivacija, poslovna filozofija, koristi družbene odgovornosti
Published in DKUM: 07.08.2018; Views: 989; Downloads: 135
.pdf Full text (913,29 KB)

5.
Sioranove vježbe nepokornosti
Svetlana Kalezić-Radonjić, 2013, original scientific article

Abstract: Sioranove vaje nepokornosti Osnovni cilj prispevka je iskanje sistema v Sioranovem filozofskem nesistemu. Opus tega filozofa ponuja obilo prodornih in nevsakdanjih razmišljanj o fenomenu Boga, umetnosti (v prvi vrsti glasbe in poezije) ter o smislu obstoja. V središču njegovih obsesij se nahaja prepričanje o nesposobnosti človeštva (obsojenega na neskončno ponavljanje trpljenja in revščine), da bi bistveno spremenilo svoj položaj. Pri tem sta imela po njegovem videnju pomembno vlogo prav religija in Bog, ki si ju je človek izmislil zato, da bi pojasnil svojo bolečino, nesrečo in notranje skušnjave. Čeprav kaotična in kontradiktorna, je Sioranova filozofska misel predvsem antidogmatska, takšen pa je tudi njen jezikovni izraz, zato jo karakterizira izrazita poetska zgoščenost. Ta izhaja iz globokega občutka tragičnega obstoja in je usmerjena na življenje samo – kot takšna se upira vsakršni sistematizaciji.
Keywords: filozofija, Bog, transcendenca, liričnost, ironija
Published in DKUM: 14.02.2018; Views: 798; Downloads: 378
.pdf Full text (314,32 KB)
This document has many files! More...

6.
A deontológiai prioritás : gondolatrokonság Ny. F. Fjodorov és a "korai szlavofilizmus" képviselői között
Alexandra Medzibrodszky, 2013, original scientific article

Abstract: Pomen deontologije: podobne ideje N. F. Fedorova in zgodnjih slovanofilskih mislecev N. F. Fedorov (1829-1903) je eden najbolj izvirnih ruskih mislecev vseh časov, kljub temu da je bil v sovjetskem obdobju praktično ne­poznan. Zgodnji slovanofilski misleci, kot so na primer Aleksei Ho­myakov, Ivan Kireevski in Konstantin Aksakov, so pogosto omenjeni kot možni vplivi na Fedorova, čeprav njihova intelektualna podobnost še ni bila podrobno analizirana. Članek izpostavlja podobne tematske ideje Fedorova in zgodnjih slovanofilov, hkrati pa preučuje posebno, idealistično rabo terminologije, ki je značilna za vse navedene misle­ce in ki ne poudarja ontologije - kar obstaja ali je obstajalo, temveč deontologijo - kar bi moralo obstajati.
Keywords: slovanofili, ruska filozofija, ruska intelektualna zgodovina, deontologija
Published in DKUM: 13.02.2018; Views: 617; Downloads: 105
.pdf Full text (310,89 KB)
This document has many files! More...

7.
Ciklični in linearni koncept časa v folklorni književnosti
Andreja Babšek, 2010, original scientific article

Abstract: Čas ne opredeljuje samo individualnega življenja, ampak človeško dojemanje celotnega stvarstva na eni ter religioznih sistemov in etičnih vrednot na drugi strani. Skupaj s prostorom tvorita temeljni filozofski kategoriji. Z ontološkega vidika tudi književnost, podobno kot uprizoritvene umetnosti, opredeljuje predvsem čas. Znotraj samega leposlovja ločimo ciklični, linearni in večni čas. Ciklični čas je najzgodnejša ideja temporalnosti, povezana z veliko boginjo in ženskostjo, linearni čas pa se zlasti povezuje z monoteističnimi religijami, na čelu katerih stoji bog oče. V besedilu smo se osredotočili na nekaj motivov iz antične mitologije (delfsko preročišče, vesoljni potop, mit o Orfeju, Tejrezijas), kjer se je prehod z ženskega na moško božanstvo dokončno izvedel, vendar je bil ženski princip še vedno dovolj močan, da je prihajalo do silovitih diskrepanc. Podobne motive najdemo tudi v slovenskem ljudskem slovstvu (Šembilja, rojenice in sojenice, vesoljni potop, Godec pred peklom), toda ženski princip je že veliko bolj zadušen, tako da več ne zasledimo značilnih nasprotij. Opisane spremembe so bile tako daljnosežne, da so močno spremenile bistvo in značaj celotne civilizacije.
Keywords: slovensko ljudsko slovstvo, antični miti, filozofija kulture, ženske študije, književnost
Published in DKUM: 20.09.2017; Views: 1069; Downloads: 100
.pdf Full text (91,45 KB)
This document has many files! More...

8.
Zakoni in protidejstveniki ali filozofija in problem "copyrighta"
Danilo Šuster, 1997, original scientific article

Abstract: Razprava obravnava Popperjevo pojasnilo odnosa med zakoni narave in protidejstvenimi pogojniki. Kadar je neka resnična univerzalna posplošitev, pravi zakon narave, tedaj podpira ustrezni protidejstvenik, kadar ni, takrat je protidejstvenik napačen. Ker zakon narave in univerzalna posplošitev nimata enakih logičnih posledic, nimata enake logične moči, pravi argument iz "razlike v podpori". Po kriteriju falsifikacionizma so zakoni narave ovrgljivi. Če je zakon ovrgljiv, potem ne more biti nujen. In če zakon ni nujen, potem ne more podpirati protidejstvenikov. Popper je zato skušal ovreči argument iz razlike v podpori in zakone narave vseeno izraziti kot univerzalne posplošitve. Razlika v podpori zanj izvira iz različne strukture terminov, ki nastopajo v posplošitvi. Izrazi v slučajnih posplošitvah so definirani ekstenzionalno, izrazi v zakonih narave so kvalitativni, oznake za intenzije. S tem je Popper napovedal sodobno teorijo, po kateri je zakon narave zveza intenzij, razumljenih kot univerzalije. Vendar zaradi vztrajanja pri logični obliki univerzalne posplošitve, ki da jo imajo zakoni narave, Popper do prave rešitve nikoli ni prišel.
Keywords: filozofija, filozofija znanosti, znanosti, teorije znanosti
Published in DKUM: 02.08.2017; Views: 801; Downloads: 72
.pdf Full text (85,35 KB)
This document has many files! More...

9.
Vpeljava intuicij
Nenad Miščević, 1998, original scientific article

Abstract: Avtor se v članku na analitičen način loteva pojma intuicije, obravnava intuicijsko stanje, intuicijsko vsebino, intuicijske zmožnosti, intuicijski proces, matematično intuicijo, moralno intuicijo. Formulira tri teze o intuiciji: o perceptualnem izvoru, kognitivni revščini in bogastvu vsebine in pokaže povezanost teh tez s filozofsko tradicijo (Aristotel, Hume, Parsons, Maddy).
Keywords: sodobna filozofija, kognitivna znanost, intuicije, matematična kognicija, epistemologija, pojmi, abstraktni objekti
Published in DKUM: 02.08.2017; Views: 1068; Downloads: 68
.pdf Full text (60,23 KB)
This document has many files! More...

10.
Neoliberalizem v šolstvu
Boris Vezjak, 2014, professional article

Keywords: neoliberalizem, visoko šolstvo, izobraževalni sistemi, filozofija
Published in DKUM: 01.08.2017; Views: 1201; Downloads: 153
.pdf Full text (51,50 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica