1. |
2. Filozofska analiza mehanizmov kognitivnega modeliranja in umetne inteligence v izobraževanjuBoris Aberšek, Metka Kordigel Aberšek, 2025, scientific monograph Abstract: Tehnologija je dvoje, je vzrok in posledica za vse hitreje spreminjajočo se družbo. Ko danes govorimo o tehnologiji, govorimo predvsem o inteligentnih sistemih, o tako imenovanih kibernetskih sistemih, pri katerih sistem vsebuje, če govorimo v jeziku tehnologije, strojno opremo, stroje in naprave (človeško telo), in programsko opremo – inteligenco – duha, kar bi v jeziku humanistike lahko poimenovali tudi občutke, intencionalna stanja, čustva ipd. Mnogi problemi, ki so povezani s sodobnimi tehnologijami, so zato povezani tudi z (umetno) inteligenco in učenjem. Za reševanje problemov v zvezi z umetno inteligenco potrebujemo predvsem splošna znanja o svetu, družbi in ljudeh, kar je filozofski problem. Zato je za vse, ki morajo sprejemati odločitve s področja uporabe umetne inteligence, izjemno pomembno, da razumejo osnovne splošne mehanizme inteligence – filozofijo duha, tj. kako deluje naravna, kako deluje človeška inteligenca, kako se človek uči in prilagaja okolju, kar je še posebej pereče na področju vzgoje in izobraževanja.
Keywords: filozofija uma, kognitivna znanost, nevroznanost, kognitivno modeliranje, umetna inteligenca, dinamični sistemi, izobraževanje
Published in DKUM: 11.11.2025; Views: 0; Downloads: 14
 Full text (9,11 MB)
This document has many files! More... |
3. Izbrani problemi filozofije zgodovine na primeru državljanske vojne med Cezarjem in Pompejem : magistrsko deloNiko Stajan, 2024, master's thesis Abstract: Filozofija zgodovine se ukvarja s filozofskimi razmisleki o zgodovini, ki prihajajo iz najrazličnejših filozofskih disciplin. V tem delu smo se ukvarjali s petimi sklopi teh problemov: s problemom objektivnosti, z ontološkimi problemi, z vzročnostjo in razlago, z etiškimi problemi in z logičnimi zmotami. Pri vseh teh problemih smo navedli glavne teoretske pristope in se do njih opredelili. Nato smo omenjene pristope analizirali še v izbranem zgodovinopisju na temo državljanske vojne med Cezarjem in Pompejem. Ugotovili smo, da so vsi problemi prisotni v praktično vseh delih, ki smo jih analizirali, seveda pa obstajajo velike razlike med avtorji. Starejši uporabljajo bolj problematične pristope kot novejši, vendar imajo tudi novejši določene probleme. V drugem delu naloge smo še sami poskusili napisati zgodovino te državljanske vojne ob upoštevanju vseh problemov. Pisanje smo začeli s sklenitvijo triumvirata med Cezarjem, Pompejem in Krasom. Ti rimski aristokrati so bili prisiljeni sodelovati zaradi nasprotovanja senatorjev pod vodstvom Katona Mlajšega. Sodelovanje jim je omogočilo uresničitev njihovih političnih načrtov, tako da so za obdobje sedmih let do Krasove smrti sami obvladovali skoraj celotno rimsko politično sceno. Po Krasovi smrti sta ostala samo še Cezar in Pompej in oba sta želela imeti vodilno vlogo v Rimu. Ta položaj so izkoristili njuni številni sovražniki, ki so se povezali s Pompejem, da bi se znebili Cezarja, s čimer pa so povzročili vojno. Cezar se namreč ni bil pripravljen odreči svoji moči in oblasti. Državljanska vojna, ki je sledila, se je razširila na celotno Sredozemlje; boji so potekali od Iberskega polotoka vse do Egipta. Bojevanje se je odvijalo v več fazah: v prvi fazi je Cezar naglo zavzel Italijo, Pompej in senatorji pa so se umaknili v Epir, v drugi fazi je Cezar porazil Pompejeve podpornike v Hispaniji, njegovi častniki pa so bili neuspešni v Afriki in v Iliriku, v tretji fazi sta se oba voditelja spopadla tudi neposredno. V odločilni bitki pri Farzalu je zmagal Cezar. Pompej je pobegnil v Egipt, kjer je bil ubit, državljansko vojno pa so nadaljevali njegovi podporniki. Cezar se je vmes zapletel v vojni v Egiptu in v Mali Aziji, tako da so pompejanci imeli dovolj časa, da so zbrali novo vojsko. Sledili so spopadi v Afriki in nato še enkrat v Hispaniji, v katerih je vedno zmagal Cezar in tako tudi končal državljansko vojno. Nato je sam ostal na vrhu rimske republike in je začel vladati povsem samovoljno. Uveljavil je številne reforme, si nadel mnoge nazive in opravljal več funkcij hkrati. Zaradi tega se je zameril marsikateremu Rimljanu. Njegovi največji nasprotniki so se povezali in nanj izvedli atentat.
Keywords: Gaj Julij Cezar, Gnej Pompej Veliki, državljanska vojna, filozofija zgodovine, analiza zgodovinopisja
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 36
Full text (2,58 MB) |
4. Osebna istovetnost in miselni eksperimenti : magistrsko deloPetra Očko, 2024, master's thesis Abstract: V zaključnem delu smo se ukvarjali s proučevanjem osebne istovetnosti skozi prizmo miselnih eksperimentov. Raziskali smo različne kriterije osebne identitete, vključno s telesnim, z možganskim, s fizičnim in psihološkim kriterijem, ter kritično ovrednotili njihove prednosti in slabosti. Poseben poudarek smo namenili Parfitovim miselnim eksperimentom, ki so bistveno vplivali na sodobno razumevanje osebne identitete. Ugotovili smo, da noben izmed obstoječih kriterijev ne nudi popolnoma zadovoljivega odgovora na vprašanje, kaj ohranja osebno identiteto skozi čas. Da bi premostili te pomanjkljivosti, smo predstavili koncept dinamičnega integrativnega jedra, ki združuje elemente različnih kriterijev in poskuša zagotoviti bolj celovito razumevanje osebne identitete. Ta koncept omogoča bolj natančno zajemanje kompleksnosti osebne identitete skozi čas, saj povezuje različne vidike, ki so ključni za njeno ohranjanje. Naše teoretično raziskovanje tako prispeva k boljšemu razumevanju osebne identitete v filozofskem kontekstu in poskuša ponuditi inovativno rešitev za nekatere izmed glavnih izzivov na tem področju.
Keywords: osebna istovetnost, miselni eksperiment, hibridni kriterij, eksperimentalna filozofija
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 27; Downloads: 29
Full text (1022,12 KB) |
5. Aristotelovi matematični predmeti kot "vmesne stvari"Boris Vezjak, 2000, original scientific article Abstract: In his “Metaphysics” Aristotle often claims plainly that Plato believed in a third class of entities, which are identical neither with Forms nor with physical objects – these are the so-called intermediates (ta metaxu). But although there are passages in Plato where similar ideas seem to be indicated, nowhere does he accept this important and rather unexpected doctrine in a straightforward way. Since the intermediates are identified with mathematical objects, the very concept of the former helps us to understand the features of the latter. But why should the intermediates be exactly and only the objects of mathematics? Can't we postulate the same form of intermediate objects for every other science? In this article I also tackle different approaches to understanding Aristotle's reading of Plato: is the existence of intermediates something claimed by Plato, by Aristotle only or a kind of modification of Plato's concepts in Aristotle's work in order to overcome his own difficulties within the philosophy of mathematics?
Keywords: filozofija, filozofija matematike, vmesne stvari, ta metaxu, števila, Aristoteles, 384-322 pr.n.š., Platon, 427-347 pr.n.š.
Published in DKUM: 08.08.2024; Views: 50; Downloads: 14
 Link to full text |
6. On structural universalsBojan Borstner, 1991, original scientific article Abstract: Članek se ukvarja z ontologijo. Trdi se, da so lastnosti (relacije) osnovni gradniki realnosti. Poznane so vsaj tri različne teorije o naravi lastnosti: lastnosti kot popolne partikularije - Bergmann; lastnosti kot abstraktne partikularije - teorija tropov; lastnosti kot univerzalije. Avtor brani teoriji univerzalij pred različnimi ugovori. Rezultati te obrambe se uporabljajo v primeru strukturnih univerzalij proti dvema trditvama: (a) strukturne univerzalije so le mereološka vsota posameznih sestavljajočih univerzalij; (b) strukturne univerzalije so enostavne (nestrukturirane) lastnosti posameznih stvari - magija kot alternativa. Kot rešitev problema 'niti magija niti mereologija' je predlagana relacijska teorija strukturnih univerzalij, ki vključuje tri metafizične nivoje (materialne posamezne stvari; lastnosti in relacije teh stvari; lastnosti in relacije drugega reda - z notranjimi relacijami razmerja (proportion), ki so med lastnostmi in relacijami univerzalij).
Keywords: filozofija, ontologija, strukturne univerzalije
Published in DKUM: 08.08.2024; Views: 47; Downloads: 5
Link to full text |
7. Pojasnitev zakonov naraveBojan Borstner, 1990, original scientific article Abstract: This article is about different explanations what laws of nature are and why do we need them. I begin with the standard view which held that an explanation of a phenomenom is a deduction of statement which describes it from a set of propositions containing laws. Between many conceptions what laws are I analyse only those which explain laws as a regularity - Humean account and as a specific, unreducible relation between universals - TDA approach. It is proposed that laws of nature are not true laws statements but whatever it is in the world that makes such statement true. Laws of nature are explainable on the ground of nomic necessity as a contingent, theoretical relation between first order universals. Necessity intended here is de re not de dicto. Out of these grounds the improved Regularity theory is denied and the Principle of Universals is accepted.
Keywords: filozofija, zakoni narave
Published in DKUM: 08.08.2024; Views: 52; Downloads: 9
Link to full text |
8. Ali je smrt res nekaj slabega?Bojan Borstner, 1998, original scientific article Abstract: Izhodišče našega razmišljanja predstavlja antiepikurejska pozicija, da je smrt nekaj slabega za tistega, ki umre. Taka opredelitev temelji na predpostavki, da je osebi s smrtjo odvzeto nekaj, kar predstavlja sklop pomembnih vrednot (in dobrin) v življenju - vseh tistih, ki bi jih lahko uživala, če ne bi umrla. To predpostavko bomo uporabili v analizi "življenja pred rojstvom" in "življenja po smrti" - v bistvu gre za simetrično pozicijo, ki temelji na ideji "odvzema vrednot, dobrin". V tem kontekstu bomo razvili dve tezi: 1. Teza o racionalni naravnanosti osebe, 2. Teza o pravilnosti (resničnosti) hedonizma. V nasprotju s tema tezama pa bomo zagovarjali modificirano verzijo simetrične teze (3): A-jevo posmrtno obdobje ne more biti nič slabše, kot je predrojstno obdobje, zgolj na osnovi tega, da A-ja bolj skrbijo užitki, ki so mu odvzeti s smrtjo, kot tisti, ki so mu odvzeti pred rojstvom.
Keywords: filozofija, smrt, življenje
Published in DKUM: 08.08.2024; Views: 54; Downloads: 9
Link to full text |
9. Vzročnost - očrt realistične teorijeBojan Borstner, 1999, original scientific article Abstract: V prispevku poskušamo izgraditi teorijo, ki bi vsaj implicitno definirala pojem vzročnosti. Teorija vzročnosti, ki jo poskušamo opredeliti, mora biti analitično resnična in mora zagotoviti analizo pojma vzročnosti tako, da bo resnična v vseh možnih svetovih in ne samo v dejanskem svetu. Naš cilj ni zgolj teorija, ki bi bila samo kontingentno resnična. V tekstu je vzročnost opredeljena kot relacija, ki je opazljiva (v Humovem pomenu) in ni izvedljiva na druge (opazljive) lastnosti in relacije med posameznimi dogodki (stanji stvari). Nato so na podlagi domene o singularnem povzročanju definirane nekatere osnovne značilnosti, vzročnosti, vzročne relacije, vzročne nujnosti in nomične nujnosti.Singularna teorija vzročnosti ne izključuje možnosti, da obstajajo zakoni narave in da so posamezne vzročne relacije instance zakonov. Vzročna pojasnitev (zakaj) ni reducirana na nomično pojasnitev (kako), ker samo dejstvo, da obstaja vzročna relacija, še ni garancija za obstoj narave.
Keywords: filozofija, vzročnost, teorija vzročnosti, Filozofija, Vzročnost
Published in DKUM: 08.08.2024; Views: 41; Downloads: 6
Link to full text |
10. Matematični strukturalizem kot zvrst platonizmaBojan Borstner, 2002, original scientific article Abstract: The most important feature of mathematical structuralism is the primary role that patterns have in the interpretations of what mathematics is about. Mathematical structuralists say that the essence of natural number is its relations to other natural numbers. The subject matter of arithmetic is a single abstract structure - w, pattern common to any infinite collection of objects that has a successor relation, a unique initial object, and satisfies the induction principle. This pattern is exemplified by a collection of concrete objects - this is a concrete w sequence. The pattern itself is what has all these particular w sequences in common. What is common is just the abstract w-sequence itself and this is just a first step to the problem, which is from history of philosophy well known as »The Third Man«. Abstract structures-w sequences - are the same items as are in Plato's system ideas (forms). Therefore, we used some hints made by Vlastos about nonidentity (NI) and selfpredication (SP) in the case of analysis of mathematical structuralism. The result of this procedure was devastating for ante rem realism (mathematical structuralism) and we suggested that perhaps in res realism would be a solution for them.
Keywords: filozofija, filozofija matematike, matematika, strukturalizem, platonizem
Published in DKUM: 08.08.2024; Views: 96; Downloads: 6
Link to full text |
