1. Pouk filmske vzgoje za učence 3. razreda osnovne šole : magistrsko deloKatja Šeruga, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo temelji na vpeljavi filmske vzgoje na razredno stopnjo.
V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem film in na kratko predstavili filmske zvrsti ter filmske žanre. Opisali smo kakšne filme si otroci najraje ogledajo in kaj jih pri filmu pritegne. Predstavili smo zgodovino uporabe filma v šolstvu in nastanek izbirnega predmeta Filmska vzgoja. Prav tako smo opisali uporabo filma pri pouku ter metode in oblike dela za analizo filma. Med pripravo magistrskega dela smo preučili učni načrt za predmet filmska vzgoja in vključenost filmov v učni načrt za slovenščino. Predstavili smo otrokov razvoj in dojemanje filma od predšolske vzgoje do mladostništva. Navedli smo tudi prednosti in slabosti uporabe filma pri pouku.
V empiričnem delu smo pripravili in izvedli ter nato natančno analizirali aktivnosti za učence 3. razreda osnovne šole na temo knjige in filma Anica in Jakob. Aktivnosti so zapisane v obliki učne priprave, ki jo lahko učitelji uporabijo pri svojem delu in vsebujejo vse potrebne priloge. S pomočjo pripravljenih aktivnosti razvijamo kritičnega bralca in gledalca, govorne in bralne sposobnosti, spodbujamo delo v skupinah in javno nastopanje ter bogatimo besedni zaklad.
Keywords: filmska vzgoja, film, razredna stopnja, 3. razred, aktivnosti
Published in DKUM: 21.06.2024; Views: 216; Downloads: 49
 Full text (4,53 MB) |
2. KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICAAnita Planinc, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Keywords: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Published in DKUM: 05.02.2021; Views: 788; Downloads: 60
Full text (825,93 KB) |
3. Disneyjeva risanka kot del medijske in književne vzgoje v I. vzgojno-izobraževalnem obdobjuJana Ivartnik, 2019, master's thesis Abstract: Film je eno izmed didaktičnih sredstev, s katerim se učenci srečujejo na vsakodnevni ravni, čeprav nezavedno, tako v šoli kot doma. Pomembno je, da otrok film razume in se iz filma uči. Vse skupaj je med drugim tesno povezano in velikokrat prepleteno z poukom književne vzgoje, saj je film velikokrat narejen prav po literarnih predlogah. Tukaj nastopi pomembna vloga učitelja, saj mora učenca pripraviti, da se bo v najboljši meri poistovetil z besedilom in iz njega potegnil najboljši literarni užitek za nadaljnje ustvarjanje, saj je ravno zaznavanje, razumevanje in vrednotenje literarnega besedila in vseh literarnih, vizulnih in zvočnih segmentov tisto, kar učencu ponudi podlago za razumevanje animiranega filma. Spoznanje, da sta didaktika mladinske književnosti in didaktika animiranega filma tesno povezani in se združujeta v novo didaktiko animiranega filma, je bilo uporabljeno in povzeto že v dveh magistrskih nalogah, kjer so analize pokazale, da brez poznavanjs književne vzgoje ne moremo zaznati vseh segmentov, ki so uporabljeni v animiranem filmu.
V svoji nalogi predstavljam, kako sta filmska vzgoja in književna vzgoja med seboj povezani. Pri tem sem se osredotočila in predstavila pomen filmske vzgoje za otroke, ter kako in na kakšen način je ta povezana s poukom književne vzgoje, ki je podlaga za razumevanje animiranega filma. Poleg opisa filmske in književne vzgoje, sem v nalogi podrobno opisala tudi ustvarjanje animiranega filma, komponente, tehnike in pomen animiranega filma za otroke.
Ker je film dandanes v OŠ še vedno premalo uporabljen, ali pa je uporabljen zunaj pouka, bom v magistrski nalogi z metodo razvijanja zmožnosti, zaznavanja, razumevanja in vrednotenja otroškega/animiranega filma, raziskala učinkovitost na novo ustvarjene metode na razvijanje recepcijskih zmožnosti. Pri tem bom usmerjala učence na prezrte signale filmske govorice: na področju dramskega besedila (scenarija) animiranega filma, na področju vizualnih, likovno-kinestetičnih segmentov in na področju zvokovnih segmentov.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: filmska vzgoja, metode in oblike dele, animirani film, estetika recepcije, Disneyjeve risanke.
Published in DKUM: 15.04.2019; Views: 1593; Downloads: 192
Full text (1,06 MB) |
4. Aplikativni vidiki filmske vzgoje pri pouku sociologije v gimnazijiBarbara Bedenik, 2016, master's thesis Abstract: V pričujoči magistrski nalogi smo proučili problematiko politične participacije mladih in jo povezali s poukom sociologije. Primerjalno so predstavljene slovenske raziskave politične participacije mladih (Miheljak, 1996; Erjavec, 2004; Kirbiš in Flere, 2010). Preverjali smo, ali lahko z vključevanjem filma v pouk sociologije spodbujamo politično participacijo dijakov in v večji meri dosegamo učne cilje, postavljene z Učnim načrtom (2008). Zanimalo nas je tudi, če lahko s filmskimi dejavnostmi spodbujamo kritično mišljenje (Rupnik Vec in dr., 2009). V ta namen so najprej predstavljeni teoretični prispevki na področju didaktike filmske vzgoje (Bluestone, 2000; Gregg, 1995; Rugelj, 2006). Na teoretični osnovi (Russelov model, model spodbujanja kritičnega mišljenja po C. Wade in Hillov model) so pripravljene učne priprave za izvedbo filmskih delavnic. Za filme Razredni sovražnik, Persepolis in Val so napisane filmske analize. V pričujoči nalogi je predstavljen projekt Posodobitev gimnazije ter Didaktična prenova in evropski oddelki (Pavlič Škerjanc, Rutar in Rutar Ilc, 2012). Z anketnima vprašalnikoma je bila med gimnazijskim učitelji sociologije in dijaki II. gimnazije Maribor izvedena raziskava o vključevanju filmske vzgoje v pouk, ki je potrdila, da je s filmsko vzgojo mogoče spodbujati kritično mišljenje dijakov in njihovo politično participacijo ter v večji meri dosegati zastavljene učne cilje.
Keywords: filmska vzgoja, učni cilji sociologije, politična participacija mladih, kritično mišljenje, filmska analiza
Published in DKUM: 17.10.2016; Views: 2682; Downloads: 524
Full text (8,28 MB) |
5. FILMSKA VZGOJA V PRVEM TRILETJUAnja Pavšek, 2016, master's thesis Abstract: Filmska vzgoja je vzgoja, ki obsega različne oblike in metode dela s filmom, ki potekajo zunaj in tudi znotraj vzgojno-izobraževalnega procesa. V okviru teh metod in oblik dela poteka obravnava animiranega filma, ki je ena izmed oblik animacije.
Vključevanje filma v pouk predstavlja bolj aktualen in zanimiv vzgojno-izobraževalni proces, ki omogoča pridobitev kakovostnejšega znanja. Učenci pa se morajo za to, da bi to znanje pridobili, najprej naučiti aktivnega gledanja filmov. Na ta način bodo opazili vse podrobnosti, ki so pomembne za interpretacijo filma, saj je slednja zelo pomemben element filmske vzgoje. Omogoča, da učenci prepoznajo sporočilo filma in kaj vse vpliva na njegovo vsebino. Učenci so tako sposobni razlikovati med dobrim in slabim filmom.
Kljub številnim prednostim, ki jih prinaša filmska vzgoja, je ta v šolah še vedno zelo slabo zastopana. Več dejavnosti na tem področju izvaja Vzgojno-izobraževalni program Slon. Ta organizira izobraževanja učiteljev in tudi različne delavnice animiranega filma za otroke. Učitelji lahko tako pridobijo ustrezne kompetence, ki jih potrebujejo za pouk filmske vzgoje, učenci pa svoja dela predstavijo na različnih festivalih animiranega filma, kar jih dodatno motivira.
S filmsko vzgojo se odpira nov vidik poučevanja, ki bo v prihodnje vse bolj aktualen in prepoznaven. Zato sem v svojem magistrskem delu raziskala, ali uporaba produktivne metode ustvarjanja animiranega filma vpliva na zaznavanje in razumevanje vloge in pomena posameznega segmenta animiranega filma ter s tem posredno na razvijanje recepcijske zmožnosti za gledanje filmov oziroma risank. Prav tako sem raziskala, kakšne so sposobnosti učencev za izdelavo animiranega filma.
Keywords: filmska vzgoja, metode in oblike dela, animirani film, interpretacija, izobraževanje
Published in DKUM: 19.08.2016; Views: 2194; Downloads: 259
Full text (2,10 MB) |
6. FILMSKA PISMENOST PRI UČENCIH DRUGEGA IN TRETJEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJABarbara Jelen, 2015, master's thesis Abstract: Tema magistrske naloge je filmska pismenost pri učencih drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V teoretičnem delu smo predstavili pomen vzgoje, opismenjevanja človeka, vlogo filma in filmskega opismenjevanja. Izpostavili smo tudi filmsko kulturo in vzgojo na Slovenskem skozi čas, hkrati pa se osredotočili še na uresničevanje filmske vzgoje in pismenosti v šolskem kurikulu. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stališča učencev do filma in filmskega jezika, uveljavljeno uporabo filmov pri učencih, razloge za gledanje filmov in to, kakšne učinke ima gledanje filmov na učence. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na razred in glede na spol. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev 6. in 8. razredov šestih osnovnih šol na Koroškem v šolskem letu 2013/2014. Kot merski pripomoček je bil uporabljen anketni vprašalnik. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da je stališče učencev do filma predvsem pozitivno naravnano, saj večina učencev rada gleda filme, tako fantje kot dekleta. To so dodatno potrdili še podatki, da učenci porabijo na teden kar 12 uri na dan, med vikendom pa 24 ure za gledanje filmov. Z raziskavo smo ugotovili, da gledanje filmov pogosto zapolnjuje učenčev prosti čas in čas, ko se učenci družijo skupaj z družino. Film bi lahko bil zelo uporaben kot učno sredstvo in v večji meri tudi učenci soglašajo, da se preko filmov učijo tujega jezika ter da so filmi koristni za učenje o življenju in svetu.
Keywords: film, vzgoja, filmska pismenost, filmska vzgoja, filmski jezik, učenci, osnovna šola
Published in DKUM: 30.03.2015; Views: 1920; Downloads: 264
Full text (1,52 MB) |
7. METODA GLEDANJA FILMADoroteja Draškovič, 2013, undergraduate thesis Abstract: V sodobni družbi so mediji postali eden izmed ključnih dejavnikov razvoja otrok in mladostnikov. Med najbolj vplivne medije spada televizija, ki je v obdobju odraščanja ključna socializacijska institucija. Po televiziji vsakodnevno predvajajo veliko različnih stvari: od političnih oddaj do resničnostnih šovov, od risank do filmov … V tej diplomski nalogi smo se posvetili filmu in filmski vzgoji. Spoznali smo, kaj je filmska vzgoja, kako je vključena v učni načrt v prvem triletju devetletke, spoznali smo primere dobre prakse in jo primerjali z didaktiko mladinske književnosti. Ugotovili smo, da so metode književne didaktike do neke mere uporabne tudi za spodbujanje razumevanja in vrednotenja filma ter da lahko te metode uporabimo tudi za filmsko didaktiko. Na podlagi tega smo v okviru te diplomske naloge razvili in preverili za potrebe filmske vzgoje oblikovano metodo, in sicer metodo dogajalne premice s hkratno uporabo metode fokusiranja na filmske osebe.
Podatke za eksperiment smo zbrali s pomočjo kvalitativne tehnike. Izdelali smo posebej za ta eksperiment potreben vprašalnik, ki je realen pokazatelj rezultata. Izvedli smo ga v 4. b-razredu OŠ Mladika. Postopki obdelave podatkov so potekali po sledečih korakih: analiza vprašalnikov, ki so jih učenci rešili po prvem gledanju filma in vstavljanje rezultatov v tabelo, analiza vprašalnikov, ki so jih učenci rešili po uporabi metode dogajalne premice s hkratno uporabo metode fokusiranja na filmske osebe in vstavljanje rezultatov v tabelo, primerjava rezultatov obeh preverjanj znanja. Z eksperimentom smo potrdili glavno hipotezo, da bodo učenci po rabi metode dogajalne premice s hkratno uporabo metode fokusiranja na filmske osebe zaznali več filmskih signalov, film bodo poznali bolje in kvalitetnejše, kot po prvem gledanju filma.
Keywords: film, filmska vzgoja, didaktika mladinske književnosti, metoda dogajalne premice s hkratno uporabo metode fokusiranja na filmske osebe
Published in DKUM: 08.01.2014; Views: 2071; Downloads: 161
Full text (1,32 MB) |
