| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Srednjeveška figuralna stavbna plastika s profanimi motivi na Slovenskem
Anja Mohorko, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava srednjeveško figuralno stavbno plastiko s profanimi motivi na Slovenskem. Za boljše razumevanje teme so na začetku predstavljene funkcija stavbne plastike in kamnoseške delavnice. Sledi obsežnejši sklop analize izbranih motivov. Ti so analizirani glede na njihovo pojavnost v času, geografskem prostoru in glede na njihovo ikonografijo. Obravnavana stavbna plastika spada časovno v obdobje med okoli 1200 in okoli 1500, geografsko pa je omejena na današnji slovenski prostor. Za boljšo preglednost so motivi obravnavani najprej po stoletjih, nato po pokrajinah (Štajerska s Prekmurjem, Gorenjska, Primorska in osrednja Slovenija z Notranjsko in Dolenjsko). Primeri zajemajo tako eno- kot večfiguralno stavbno plastiko, razdeljeni pa so glede na skupne ikonografske motive. V besedilu obravnavamo tako človeške kot živalske figure, zajeta pa je tudi njihova interpretacija. V zadnjem delu magistrskega dela so izbranim motivom poiskane skupne karakteristike in njihova izhodišča ter primerjave v srednjeevropski umetnosti. Magistrsko delo predstavlja vpogled v izbrano srednjeveško figuralno stavbno plastiko s profanimi motivi na Slovenskem in s tem omogoča boljši pregled ter boljše razumevanje posameznih ikonografskih motivov v sakralnih stavbah in njihovega sporočila.
Keywords: srednji vek, kiparstvo, stavbna plastika, profani motivi, figuralika, ikonografija
Published: 07.10.2020; Views: 232; Downloads: 60
.pdf Full text (7,04 MB)

2.
Likovna kritika na Slovenskem s primerom Ludvika Pandurja
Eva Božič, 2017, master's thesis

Abstract: Predmet raziskovanja v pričujočem interdisciplinarnem magistrskem delu je likovna kritika s primerom slikarja Ludvika Pandurja, katerega slikarski opus delimo na tri obdobja: prvo, poakademsko smer imenujemo Adakta. Za obdobje je značilno lirično doživljanje prizorov samote. Drugo obdobje njegovega opusa lahko imenujemo ekspresivna figuralika. V njem se je vsebinsko in formalno spremenil način slikanja figure – v ospredju so predvsem risarski elementi. Tretje obdobje Pandurjevega opusa lahko označimo z besedno zvezo abstraktna stilizacija, kjer je figura skoraj popolnoma razkrojena. Likovna kritika se je na Slovenskem začela razvijati v začetku 20. stoletja in je bila sprva zelo polemična in pisana s strani strokovnjakov in strokovnjakinj. Pred drugo svetovno vojno, ko je bilo poseganje onkraj likovnih meja vsakdanje, je bila likovna kritika bolj razširjena in tipološko bolj diferencirana. Po drugi svetovni vojni je postajala manj polemična in predvsem opisna. V kontekstu zgodovinskega obdobja po drugi svetovni vojni se je likovna kritika omejila na predvsem akademski in kataložni tip likovne kritike. V osemdesetih letih 20. stoletja se je pričela nagla rast števila likovnih kritik, ki je danes že dosegla točko, ko vsem kritikam sploh ni več mogoče slediti; likovna kritika je trg tako preplavila, da nad njo nimamo več nadzora. Likovne kritike nam danes ne dajejo več pozitivne ali negativne ocene likovnih del, ampak nam nudijo le vrednostno oceno, ki utemelji umetniško vrednost likovnih del. Komodificirana logika kapitalizma, ki je po formalni osamosvojitvi zajela tudi slovenski prostor, namreč usmerja tudi likovno kritiko. Danes so likovne kritike reducirane zgolj na hvalo umetnikov in opisov njihovih del. Analiza stanja likovne kritike na Slovenskem in ocena stanja globalne likovne kritike, povzeta po umetnostnem zgodovinarju in kritiku Jamesu Elkinsu, pokažeta, da je likovna kritika v krizi, saj je po drugi svetovni vojni postajala vedno bolj nepolemična in predvsem opisna. Žanrska analiza likovnih kritik je potrdila obstoj podžanrov likovne kritike, ki izkazujejo ujemalnost s tipi likovne kritike po Elkinsovi klasifikaciji in pokazala, da v Sloveniji prevladujejo kataložni tip likovnih kritik, opisne likovne kritike in poetične likovne kritike dela Ludvika Pandurja. Likovno kritiko umeščamo v odzivne žanre, ki so po Martinovem modelu del širše žanrske družine zgodb. Ugotavljamo, da se kataložna in poetična tipa likovne kritike umeščata med interpretativne žanre, znotraj katerih ju lahko žanrsko dodatno klasificiramo kot strokovno in poetično interpretacijo. Analiza je pokazala, da se zgolj opisna likovna kritika umešča v žanr kritike. Kataložno (po žanrski terminologiji strokovno) in poetično (po žanrski terminologiji poetično) likovno kritiko povezuje namen, vendar pa prva to dosega s terminološkim aparatom likovnokritiške stroke, medtem ko poetična kritika uporablja poetične izraze, metafore, primere ipd. Namen opisne likovne kritike je podati vrednostno sodbo umetniškega dela in je edini tip kritike, ki vključuje to obvezno strukturno enoto. Z analizo smo dokazali, da se način izražanja estetske vrednostne sodbe spreminja glede na register in tip kritike, saj v kataložnem eseju in poetični likovni kritiki prevladujejo čustveno obarvani izrazi, v opisni likovni kritiki pa je razmerje med strokovnim izrazjem in čustvenim izrazjem poenoteno. Likovna kritika Pandurjeva dela pozitivno vrednoti. Spričo razstav smo ugotovili, da kritika Pandurjevih del ni regionalno zamejena, kritike Pandurjevih del spreljamo po celotni Sloveniji in tudi v mednarodnem prostoru.
Keywords: likovna kritika, slovensko slikarstvo, Ludvik Pandur, ekspresivna figuralika, abstrakcija, kataložni esej, žanrska analiza, register, razstavni katalog, avtoportreti.
Published: 20.09.2017; Views: 931; Downloads: 168
.pdf Full text (11,49 MB)

3.
MAGIČNE PODOBE OSAMLJENIH BITIJ V SLIKARSTVU GABRIJELA STUPICE
Barbara Miklič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Magične podobe osamljenih bitij v slikarstvu Gabrijela Stupice sem obravnavala slikarstvo Gabrijela Stupice in motive njegovih umetniških del povezala z motivi, ki jih v svojih slikarskih delih obravnavam tudi sama. Osrednja tema diplomske naloge je eksistencialistična figuralika oziroma izražanje eksistencialnih vsebin v likovnem jeziku modernizma. Namen naloge je predstaviti značilnosti eksistencialistične figuralike, ugotoviti poglavitne motive v njegovem slikarstvu z osredotočanjem na modernistično slikarstvo in predstaviti razvoj likovnega jezika skozi umetnikova ustvarjalna obdobja. Z opazovanjem in opisovanjem likovnega jezika v različnih obdobjih umetnikovega ustvarjanja in z opazovanjem lastnega likovnega jezika ob izražanju eksistencialnih vsebin, predvsem osamljenosti in tesnobe, sem poskušala najti najznačilnejša likovna izrazna sredstva. Stupica, ki izhaja iz slikarske tradicije realizma, sredi petdesetih let preide k novemu likovnemu izrazu, kjer opusti zapovedi tradicionalnega slikarstva, kot sta mimezis in perspektiva. Njegovo modernistično slikarstvo se stopnjuje vse do monokromnih belih slik, kjer postane slika informelsko groba površina z brutalno poenostavljenim likom deklice ali neveste. V tradicionalnem slikarstvu so njegovi glavni motivi portret, avtoportret in tihožitje, v modernizmu pa avtoportret v ateljeju, deklica pri mizi z igračami ter žena s tančicami oziroma nevesta. Njegovo eksistencialistično slikarstvo je vsebinsko vase zaprto in nam ne ponuja rešitve ali katarze. Podobe postanejo nestvarna bitja, ki bivajo v praznini brezčasja, eksistencialno osamljena.
Keywords: Gabrijel Stupica, slikarstvo modernizma, eksistencialistična figuralika, art brut, likovni jezik umetnika, likovni motivi, eksistencialne likovne vsebine.
Published: 21.07.2015; Views: 1029; Downloads: 142
.pdf Full text (3,39 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica