1. Kvaliteta življenja otrok in mladostnikov s cistično fibrozoLaura Gregorinčič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Cistična fibroza je multisistemska bolezen, za katero so v preteklosti umirali otroci in mladostniki, v zadnjih 20 letih pa se je zaradi uporabe presejalnih orodij za prepoznavanje CF ter vse večjih možnosti terapij življenjska doba podaljšala. Multidisciplinarna obravnava in holistični pristop pozitivno vplivata na psihofizični in socialni razvoj otroka oz. mladostnika, da se laže sooči z negativnimi posledicami, ki jih pušča bolezen. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kvaliteta življenja otrok in mladostnikov s CF s psihofizičnega in socialnega vidika.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature obravnavane teme. V tabelah smo predstavili karakteristike identificiranih relevantnih virov, ki smo jih izbrali in prikazali skozi PRISMO. Kot orodje za kritično oceno člankov smo uporabili piramido hierarhije dokazov, na raziskovalno vprašanje smo odgovorili z analizo izbranih znanstvenih spoznanj.
Rezultati: Po kritični oceni 10 člankov smo ugotovili, da je zaradi presejalnih testov novorojenčkov in naprednega zdravljenja življenje bolnikov daljše, kvaliteta življenja boljša. V adolescenci lahko pride do depresije, anksioznosti in strahu pri spopadanju z boleznijo, vendar podpora družine in sovrstnikov pozitivno vpliva na obvladovanje bolezni. Še vedno pa manjkajo strategije z bolj natančnimi usmeritvami glede zdravljenja in tega, kako se lahko bolniki še laže soočijo s simptomi bolezni. Pri tem imata glavno vlogo pozitivna naravnanost in holističen pristop.
Diskusija in zaključek: Pozitivno družinsko okolje, dinamika in holističen pristop pozitivno vplivajo k optimalnemu zdravljenju otrok in mladostnikov s CF. Narejenih je veliko pozitivnih premikov, ki vodijo v izboljšano kvaliteto življenja.
Keywords: cistična fibroza, psihofizično zdravje, otroci in mladostniki, kronična bolezen, pljučna funkcija
Published in DKUM: 03.02.2022; Views: 1078; Downloads: 133
 Full text (1,11 MB) |
2. Uporaba javno dostopnih podatkovnih zbirk in bioinformatičnih orodij za analizo genskega izražanja pri sistemski skleroziKatjuša Mrak Poljšak, 2019, master's thesis Abstract: Izhodišča: Sistemska skleroza (SSc) je kronična sistemska avtoimunska bolezen vezivnega tkiva. Patogeneza bolezni še ni popolnoma poznana. Pogost vzrok smrti pri bolnikih s SSc je intersticijska pljučna bolezen. Naš namen je bil z uporabo javno dostopnih podatkovnih baz in bioinformatičnih orodij ugotoviti značilen profil izražanja genov in vpletenost različnih celičnih tipov v razvoju fibroze pri bolnikih s SSc s pridruženo intersticijsko pljučno boleznijo (SSc-ILD).
Raziskovalne metode: Za analizo podatkov genskega izražanja fibroblastov, izoliranih iz pljučnega tkiva, in celic celotnega pljučnega tkiva bolnikov smo uporabili program BRB-ArrayTools. V drugem delu smo s pomočjo bioinformatičnih orodij String in Reactome raziskali proteinske interakcije genov s spremenjenim izražanjem in jih analizirali glede na vpletenost v signalne poti.
Rezultati: V analizi genskega izražanja pljučnih fibroblastov smo dokazali moteno regulacijo genov, vpletenih v procese fibroze. Z analizo pljučnega tkiva smo dokazali moteno regulacijo genov izvenceličnega matriksa, poti TGF-β in znižano izražanje citokinov, kemokinov in njihovih receptorjev. Ugotovili smo možne vplive različnih miRNA in transkripcijskih faktorjev družine NFkB, STAT in JUN na transkriptom fibroblastov ter vpliv PPAR in RAR na transkriptom celic pljučnega tkiva. Ugotovili smo epigenetski vpliv na celično proliferacijo, angiogenezo in izražanje signalne poti TGF-β prek hsa-miR-132 miRNA v celicah pljučnega tkiva.
Diskusija in zaključek: Dokazali smo pomembno spremenjeno izražanje imunoglobulinov, kar kaže na pomembno vlogo celic B v pljučnem tkivu bolnikov v patogenezi bolezni, in ugotovili, da so geni, pomembno spremenjeni v fibroblastih, predvsem vpleteni v celično proliferacijo, geni drugih celic pljučnega tkiva pa so v veliki meri vključeni v mehanizme imunskega sistema in celične signalizacije, kar ponuja potencialne nove tarče za zdravljenje.
Keywords: fibroza, fibroblasti, pljučno tkivo, imunski sistem, epigenetika.
Published in DKUM: 29.05.2019; Views: 1511; Downloads: 108
Full text (5,33 MB) |
3. Vpliv rastnih faktorjev in zaviralcev fibrotičnega tipa celjenja na keratocite v celičnih modelih roženične raneTomislav Šarenac, 2018, doctoral dissertation Abstract: Celjenje roženičnih ran je pogosto omejeno s fibrozo in tvorjenjem brazgotin, ki jih lahko povzroča transformni rastni faktor β (angl. transforming growth factor – TGF). Nadzirana fibroza, ki jo lahko usmerimo z inzulinu podobnim rastnim faktorjem – 1 (angl. insulin-like growth factor – IGF) in protifibrotičnimi učinkovinami, bi lahko prispevala k ohranjanju prozornosti roženice med celjenjem. S pomočjo stimulacije primarnih človeških keratocitov s TGF-β v brezserumskem gojitvenem mediju smo ustvarili celični model roženične stromalne rane. S slikovno pretočno citometrijo smo analizirali posamezne celice iz celičnih kultur in določali stopnjo nuklearizacije Smad3 in znotrajcelično fluorescenčno intenziteto obarvanega Smad7 in roženičnega Kristalina – aldehidne dehidrogenaze 3A1. Pri preučevanju izločanja proteoglikanov Biglikana in Keratokana v zunajcelični matriks smo uporabili teste ELISA. Skupaj s stimulacijo s TGF-β smo celice obravnavali samo z IGF-1, s suberoilanilidehidroksiamično kislino (SAHA) ali halouginonom; ločenim populacijam smo poleg protifibrotikov dodali še IGF-1. Pri samostojni obravnavi z IGF-1 smo ugotovili zmanjšano translokacijo Smad3 in zvišano količino Aldehidne dehidrogenaze 3A1 znotraj celic. Poleg tega je bilo izločanje proteoglikanov prav tako ugodno za ustvarjanje pogojev prozornosti. SAHA je povzročila zvišanje Smad7 v celicah in inhibirala translokacijo Smad3 v jedra – tudi v kombinaciji z IGF-1. Imunofluorescenčna mikroskopija je pokazala, da je dodatek IGF-1 in v kombinaciji s protifibrotičnimi učinkovinami zavrl transdiferenciacijo v miofibroblaste in spodbudil nastanek fibroblastov. TGF-β/ Smad signalna pot fibroze in zamotnjenosti roženice je bila inhibirana s strani IGF-1; še posebej ob dodatku SAHA kakor tudi s halofuginonom. Zaključujemo, da bi lahko IGF-1 uspešno dodali k zdravljenju s protifibrotičnimi učinkovinami, kar bi omogočilo boljše celjenje roženične rane in tvorbo bolj prozornega tkiva.
Keywords: Roženica, keratocit, miofibroblast, fibroza, celjenje ran, TGF-b, IGF-1, SAHA, halofuginon, Smad, celična kultura, slikovna pretočna citometrija
Published in DKUM: 14.01.2019; Views: 1884; Downloads: 243
Full text (69,22 MB) |
4. |
