| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Fermentacija čaja s kombučo: tehnološki vidik procesa
Špela Habjanič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga opisuje študijo poteka fermentacije čaja z naravno starter kulturo kombuče. Med fermentacijo smo spremljali spremembo koncentracij sladkorjev in ogljikovega dioksida ter vrednosti pH. Prav tako smo določali vpliv temperature (25 ᵒC in 30 ᵒC) na spremembo omenjenih parametrov. Fermentacijo kombuče smo pri obeh temperaturah izvajali 14 dni. Za določitev zahtevanih parametrov smo pri laboratorijskem delu uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in iono selektivno in pH elektrodo. Fermentacija kombuče je potekala v stekleni posodi volumna 6000 mL, nato še v stekleni posodi z volumnom 1200 mL. Ugotovili smo, da se med procesom fermentacije porabljajo sladkorji, posledično nastaja ogljikov dioksid ter organske kisline, zato so vrednosti pH in sladkorjev padale, koncentracija CO2 pa je naraščala. Z rezultati smo potrdili, da je pri višji temperaturi (30 ᵒC) fermentacija potekala hitreje, saj so se koncentracije sladkorjev ter vrednosti pH hitreje znižale, koncentracija CO2 pa zvišala v primerjavi s fermentacijo, ki je potekala pri temperaturi 25 ᵒC v enakem časovnem intervalu.
Keywords: probiotiki, kombuča, SCOBY kultura, fermentacija, temperaturna odvisnost
Published: 09.10.2020; Views: 282; Downloads: 94
.pdf Full text (2,45 MB)

2.
Probiotiki in drugi koristni mikroorganizmi ter pomen fermentiranih živil za krepitev zdravja
Evelin Leber, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na probiotike in fermentirana živila ter na to, kako z njimi pripomoremo h krepitvi zdravja. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v ustreznih količinah ugodno vplivajo na zdravje gostitelja. Učinke probiotičnih mikroorganizmov povezujemo z imunskim sistemom gostitelja in ravnovesjem črevesne mikrobiote v prebavilih. Pomembno vlogo imajo tudi pri uravnavanju kožne ter vaginalne mikrobiote. Fermentirana živila nastajajo s procesom fermentacije, med katero mikroorganizmi s svojimi encimi razgradijo organske spojine do kislin in drugih metabolitov. Najbolj pogosti so fermentirani mlečni izdelki, poznamo pa tudi fermentirano sadje, zelenjavo, žita, čaje, meso, zelišča itd. Probiotiki in fermentirana živila po študijah kažejo pozitivne učinke na zdravje v primeru njihove dolgoročne uporabe in so dokazano koristni in nepogrešljivi pri zdravem načinu življenja. Natančnih mehanizmov delovanja probiotikov in fermentiranih živil na zdravje še ne razumemo v celoti. Vemo pa, da lahko delujejo zelo različno na vsakega posameznika in v odvisnosti od seva koristnega mikroorganizma. Današnja živilska industrija si prizadeva za inovativno proizvodnjo z nenehnim uvajanjem novih izdelkov, ki imajo pozitiven učinek na zdravje ljudi. Živila, za katera trdijo, da pozitivno vplivajo na zdravje z zmanjšanjem tveganja za razvoj določenih bolezni ali izboljšanjem splošnega stanja organizma, sodijo med hrano nove generacije, mednje med drugim spadajo tudi fermentirana živila in probiotiki. Dokazano zmanjšujejo stres, raven holesterola in glukoze v krvi, pozitivno vplivajo na črevesno mikrobioto, zmanjšujejo krvni tlak in telesno težo.
Keywords: fermentacija, hrana, imunski sistem, alergija, vloga medicinske sestre
Published: 13.01.2020; Views: 447; Downloads: 121
.pdf Full text (546,61 KB)

3.
Uporaba različnih metod predobdelave odpadnih materialov ter določanje nekaterih parametrov med predobdelavo
Robert Hren, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Predobdelava je ključna za učinkovito uporabo lignocelulozne biomase za namene proizvodnje biogoriv in biokemikalij. Z njo razklopimo težko razgradljivo ligninsko strukturo in pripomoremo k boljši dostopnosti do celuloze in hemiceluloze v predobdelani biomasi. Raziskali smo, kako različne metode predobdelave vplivajo na vsebnosti izbranih parametrov. Preverjali smo kemijsko potrebo po kisiku (KPK), vsebnosti dušika, fosforja in kalija (NPK), NH3, celotnega organskega ogljika (TOC), prevodnost, vrednost pH in koncentracije plinov CH4, O2, CO2 ter H2S. Testirali smo vzorce blata iz čistilnih naprav, obrečne trave (vrste širokolistni rogoz) in njune kombinacije. Analize smo opravili z dvema tehnikama predobdelave, s predobdelavo pri povišani temperaturi in s fermentacijo z dodatkom vsebine vampa. Prisotnost večine parametrov (KPK, NPK, NH3, celotni organski C) pred in po predobdelavi smo merili s kivetnimi testi, s senzorji smo izmerili pH in prevodnost ter zgolj po predobdelavi smo z analizatorjem plinov merili sestavo plinov. Ugotovili smo, da izbrane tehnike predobdelave vplivajo na vsebnost parametrov v biomasi, ki smo jih analizirali. Večina parametrov se je s predobdelavo spremenila. Vrednosti KPK so se večinoma povečale, predvsem v primeru trave. S predobdelavo je vrednost pH v vzorcih padla. Prevodnost je narastla po predobdelavi in se zmanjšala ob dodatku vsebine iz vampa. Koncentracija CH4 je prav tako narastla po predobdelavi, zlasti pri dodatku vsebine vampa. Analiza NPK je pokazala, da ima najvišjo vrednost makrohranil kombinacija blata in trave. Ko smo vzorcem dodali vsebino vampa ali travo, smo opazili manjši dvig razmerja C/N.
Keywords: lignocelulozna biomasa, predobdelava biomase, predobdelava pri povišani temperaturi, fermentacija s vsebino vampa, določanje nekaterih parametrov
Published: 10.10.2019; Views: 511; Downloads: 115
.pdf Full text (3,22 MB)

4.
Določanje optimalnih pogojev za razmnoževanje biomase vodnega kefirja
Ivana Goričan, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje študijo določanja optimalnih pogojev za razmnoževanje biomase vodnega kefirja. Prikazan je vpliv vrste vode, mešanja, dodatka sladkorja ter temperature na prirast biomase. Prav tako je prikazano določanje najprimernejšega časa fermentacije medija z vodnimi kefirnimi zrni. Opisani so različni načini sušenja ter ponovna aktivacija vodnih kefirnih zrn. Pri izvedbi eksperimentalnega dela smo uporabljali gravimetrično metodo. Fermentacijo medija z biomaso smo izvajali v reagenčnih steklenicah. Naše glavne ugotovitve so bile, da je najprimernejši čas fermentacije sladkane vode z vodnimi kefirnimi zrni 48 h, pri čemer je poskuse najbolje izvajati v vodi po reverzni osmozi pri 25 °C, ob uporabi 25 g sladkorja (glede na 10 g biomase vodnega kefirja). Mešanje pri tem ni potrebno. Zrna vodnega kefirja je najbolje sušiti pri sobni temperaturi (po sušenju 4 d se zrna aktivirajo v 48 h) oziroma pri 35 °C (po sušenju 3 d se zrna vodnega kefirja aktivirajo v 24 h – 48 h).
Keywords: probiotiki, vodni kefir, kefirna zrna, fermentacija, optimiranje procesnih pogojev
Published: 17.07.2019; Views: 757; Downloads: 162
.pdf Full text (2,56 MB)

5.
Kinetika proizvodnje bioplina med anaerobno fermentacijo bioloških odpadkov, precepljenih z glivama Pleurotus ostreatus in Trametes versicolor
Ana Vozlič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomskega dela smo izvajali anaerobno fermentacijo, pri kateri smo določali prostornino nastalega bioplina, koncentracijo metana ter določali kinetiko procesa anaerobne fermentacije. Za proizvodnjo bioplina smo kot substrat uporabili piščančji gnoj z žagovino, ki smo ga zmešali s predobdelano pšenično slamo preraščeno z micelijem gliv Pleurotus ostreatus ali pa Trametes versicolor. Za kontrolo smo uporabili nepreraščeno pšenično slamo. Mešanice so vsebovale tri različna masna razmerja (80 : 20, 60 : 40 in 50 : 50). Proces anaerobne fermentacije smo izvajali 21 d in fermentorje držali pri konstantni temperaturi (35, 40 in 45 °C). Med fermentacijo smo z metodo izpodrinjene tekočine spremljali prostornino nastalega bioplina. S plinskim kromatografom smo v bioplinu merili koncentracijo metana. Nato smo iz pridobljenih podatkov z modificiranim Gompertz-ovim ter kinetičnim modelom 1. reda izračunali kinetične parametre nastajanja CH4 in določili aktivacijsko energijo procesa. Naredili smo primerjavo ustreznosti prileganja modelov z eksperimentalnimi podatki. Proizvodnost bioplina je bila največja pri pšenični slami, ki je bila preraščena z glivo Pleurotus ostreatus pri masnem razmerju 50 : 50 in temperaturi fermentacije 45 °C. Najmanjšo prostornino bioplina smo zabeležili pri fermentaciji piščančjega gnoja in pšenične slame, preraščene z glivo Trametes versicolor, z masnim razmerjem 80 : 20 in pri temperaturi 35 °C. Ugotovili smo, da temperatura vpliva na proizvodnost bioplina, saj so vrednosti višje pri višji temperaturi. Rezultati kažejo, da je koncentracija CH4 v začetnih dneh anaerobne fermentacije hitreje naraščala pri višji temperaturi, medtem ko smo po 21 dneh pri vseh temperaturah dosegli vrednosti koncentracij CH4 med 53 in 55 %. Večje prileganje modela eksperimentalnim ter izračunanim podatkom je pokazal kinetični model 1. reda.
Keywords: kinetika, aktivacijska energija, koncentracija metana, anaerobna fermentacija, bioplin, piščančji gnoj, glivna predobdelava
Published: 10.10.2018; Views: 500; Downloads: 60
.pdf Full text (2,65 MB)

6.
Mikrobiološka kinetika rasti naravne starter kulture v sirotki
Saša Tompa, 2018, master's thesis

Abstract: Kefirna zrna so kljub bogati raziskovalni zgodovini še vedno zanimiva alternativa za raziskovanje na različnih področjih. Dandanes se še posebej pogosto ukvarjamo z bioprodukti in zdravim načinom življenja. V magistrskem delu smo raziskovali možne načine uporabe sirotke. Predvsem nas je zanimalo, če je medij - sirotka, uporaben za množično proizvodnjo kefirnih zrn. Namen je bil določiti optimalne procesne pogoje pri procesu fermentacije sirotke z naravno starter kulturo za maksimalno prirast kefirnih zrn in poiskati kinetični model rasti kefirnih zrn in proizvodnje etanola. Kinetiko proizvodnje kefirnih zrn in etanola smo opisovali s pomočjo modificiranih Gompertz-ovih modelnih krivulj. Na podlagi pridobljenih kinetičnih podatkov lahko brez eksperimentalnega dela napovemo uporabo procesnih pogojev za proizvodnjo želene količine produkta. Ugotovili smo, da je proizvodnja kefirnih zrn odvisna od temperature, saj le-ta z poviševanjem temperature narašča. Na podlagi dobljenih kinetičnih parametrov in modelov za opis kinetike rasti kefirnih zrn smo določili najprimernejše procesne parametre za maksimalno masno koncentracijo kefirnih zrn. Pri temperaturi 28 ºC in vrtilni frekvenci mešala 100 min-1 smo dobili maksimalno koncentracijo kefirnih zrn, Δγkz,max = 8,4 g/L. V drugem delu naše naloge smo določali kinetiko proizvodnje produkta fermentacije, etanola. V tem primeru smo določili vrednosti dveh ključnih optimalnih procesnih parametrov za proizvodnjo etanola, to sta temperatura, ϑ = 28 ºC in vrtilna frekvenca mešala, fm = 100 min-1. Pri teh pogojih smo dobili masno koncentracijo etanola γEtOH,m = (18,5 ± 0,1) g/L, z modelom izračunana vrednost je bila, γEtOH,max = (20,6 ± 0,7) g/L. S tem smo dokazali, da je sirotka primeren medij za množično proizvodnjo kefirnih zrn in je proizvodnja primerljiva z medijem mleko.
Keywords: fermentacija, sirotka, kefir, reaktorski sistem RC1, FTIR spektrofotometrija, kefirna zrna, Gompertz-ov model.
Published: 05.10.2018; Views: 444; Downloads: 87
.pdf Full text (2,47 MB)

7.
Vzdrževanje optimalnih temperaturnih pogojev med fermentacijo pivine s pomočjo varilne komore
Christian Fišer, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: To, da je pivo kvalitetno, dosežemo s pravilno pripravo in ob določenih pogojih. Ustrezna temperatura je eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri pripravi piva, saj kvasovke, ki so ključne pri pridobivanju alkohola, med fermentacijo pivine, potrebujejo določene temperaturne pogoje za pravilno delovanje. V diplomski nalogi smo predstavili varilno komoro, s katero je omogočena avtonomna regulacija temperaturnih pogojev. Naš cilj je bil zgraditi zračno zaprto komoro skupaj z elektronskim sistemom za nadzor in regulacijo ter ugotoviti, ali je možno aktivno ohranjati optimalne temperaturne pogoje s pomočjo Peltierjevega termičnega elementa. Ugotovilo se je, da je sistem v celoti sposoben uravnavati temperaturne pogoje med fermentacijo pivine ob normalnih zunanjih pogojih, kjer je razvit sistem 48 % celotnega časa poskusa pivino ohlajal, 52 % časa pa vzdrževal temperaturni optimum.
Keywords: fermentacija pivine, varilna komora, avtonomna regulacija temperaturnih pogojev, Peltierov element, mikrokrmilnik.
Published: 02.10.2018; Views: 420; Downloads: 98
.pdf Full text (1,64 MB)

8.
Nadzor in vodenje vinifikatorja za avtomatsko fermentacijo in ohranjanje vina
Marko David, 2017, master's thesis

Abstract: Cilj magistrskega dela je izdelati PLK-program in SCADA za panel, ki omogoča upravljanje z napravami, imenovanimi vinifikatorji. Takšne vrste naprav izboljšujejo postopke vinifikacije in fermentacije ter s tem tudi kakovost vina. V teh rezervoarjih se regulira temperatura, izvaja se upravljanje črpalke za praznjenje in cilindra oz. potiskovalca. V delu je prikazan postopek, kako upravljati z dvema vrstama vinifikatorjev, in sicer vinifikatorjem VIK in vinifikatorjem romat VIP, ki se ju upravlja s skupnim PLK. Ob programiranju PLK in programa za panel je treba opredeliti tudi velikost in elemente elektro omare. Za boljši nadzor dela vinifikatorja je možno vgraditi napravo, s pomočjo katere se na PLK povežemo z oddaljenega mesta.
Keywords: PLC, SCADA, ALLEN – BRADLEY, VINIFIKATOR, CONNECTED COMPONENTS WORKBENCH, FERMENTACIJA
Published: 21.12.2017; Views: 515; Downloads: 60
.pdf Full text (8,65 MB)

9.
Vpliv sestave gojišča na produkcijsko sposobnost seva Streptomyces clavuligerus
Jernej Rotar, 2017, master's thesis

Abstract: Bakterije Streptomyces clavuligerus v procesu fermentacije sintetizirajo klavulansko kislino, katera učinkovito deluje kot inhibitor β-laktamaze in se uporablja v kombinaciji z antibiotiki kot pomoč pri premagovanju bakterijske odpornosti. Pri tem se pojavlja veliko vprašanj glede vpliva substratov na proizvodnost. Zato je namen te študije izboljšati biosintezo klavulanske kisline, pri čemer se usmerimo k preučevanju vpliva aminokislin in mineralov, ki so ključni gradniki medija za fermentacijo klavulanske kisline. V magistrskem delu na laboratorijskem nivoju eksperimentalno iščemo vpliv sestave gojišča na produkcijsko sposobnost seva ter poskušamo optimizirati gojišče s katerim bi dosegli maksimalno produktivnost. Pri eksperimentalnem delu uporabljamo mikrobiološke in analitske metode. S pomočjo HPLC metode analiziramo vsebnost klavulanske kisline. Rezultati kažejo, da so minerali nepogrešljivi pri biosintezi klavulanske kisline. Železo in cink sta najpomembnejša minerala v fazi produkcije klavulanske kisline. Kalcij in magnezij pa negativno vplivata na produkcijo le te. Ugotovili smo, da dodatek aminokislin k že optimiranemu standardnemu mediju dodatno izboljša produkcijo klavulanske kisline. Dodatek arginina, asparagina, lizina in valina pozitivno vpliva na biosintezo produkta. Manjši pozitiven vpliv imajo tudi treonin, histidin in glicin. Aminokislini metionin in cistein pa negativno vplivata na produkcijo. Najboljše rezultate smo dosegli z dodatkom arginina, in sicer smo z dodatkom 10 mM L-arginina vsebnost izboljšali za 24 %. Dokazali smo, da je produktivnost klavulanske kisline odvisna tudi od same produkcijske zmožnosti bakterij S. clavuligerus, ki se od seva do seva razlikuje.
Keywords: klavulanska kislina, Streptomyces clavuligerus, fermentacija, biosinteza, vpliv sestave gojišča, proizvodnost
Published: 22.11.2017; Views: 957; Downloads: 9
.pdf Full text (2,20 MB)

10.
Aerobni metabolizem sladkorjev v sirotki
Natalija Borinc, 2017, master's thesis

Abstract: Sirotka – mlečna skrivnost, je še vedno premalo cenjen in izkoriščen mlečni produkt. Njene odpadne količine se iz leta v leto povečujejo, zato je smiselno iskati načine za njeno dodatno uporabo. V našem delu smo sirotko uporabili kot medij za rast kefirnih zrn in zasledovali njihovo prirast ter količino nastalega CO2 med fermentacijo. Vse eksperimente smo izvajali v šaržnem reaktorju RC1. Eksperimente smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo pri isti vrtilni frekvenci mešala določali prirast mase zrn v odvisnosti od treh različnih temperatur za pet različnih časovnih intervalov. Iz dobljenih podatkov smo s pomočjo matematičnega modela določili pomembne kinetične parametre ter določili matematično zvezo odvisnosti prirasti kefirnih zrn v sirotki od temperature. V drugem delu smo s posebnim merilnikom zasledovali koncentracijo CO2 v mediju pri treh različnih temperaturah in treh različnih vrtilnih frekvencah mešala. Podobno kot pri prirasti, smo izbrali najprimernejši kinetični model za opis sproščanja CO2 ter proučevali vpliv dveh ključnih bioprocesnih parametrov (temperature ter vrtilne frekvence mešala) na potencialno maksimalno koncentracijo CO2, maksimalno proizvodnost CO2 ter čas trajanja lag faze. Dobljeni podatki bi nam lahko pomagali v primeru nadzorovanega poteka fermentacije sirotke s kefirnimi zrni in uravnavanje količine CO2 na željen nivo.
Keywords: kefir, sirotka, kefirna zrna, fermentacija, proizvodnost CO2, rastna krivulja, Gompertz-ov model
Published: 22.11.2017; Views: 695; Downloads: 86
.pdf Full text (3,04 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica