| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
Vpliv postopka predobdelave materiala na vsebnost vitaminov v ekstraktih cvetnega prahu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Karin Jakopič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je optimizirati postopek predobdelave cvetnega prahu z namenom izolacije ekstraktov z visoko vsebnostjo antioksidantov ter vitaminov. Uporabili smo različne ekstrakcijske metode; ultrazvočno ekstrakcijo, hladno in vročo maceracijo ter ekstrakcijo po Soxhletu. Pri vseh ekstrakcijah smo kot topilo uporabili mešanico etanola in vode (70 % etanol). Z različnimi postopki predobdelave materiala (mletje v električnem mlinčku, trenje s terilnico in z dušikom pod tlakom) in omenjenimi postopki ekstrakcije smo dobili 16 različnih ekstraktov. Ekstraktom smo določevali izkoristek in spektorfotometrično določevali mikronutriente in sekundarne metabolite kot so vitamin C, fenolne spojine in proantocianidini ter antioksidativni učinek. Kromatografsko smo poskušali določiti še vitamine (A, D in E ). S predobdelavo cvetnega prahu smo pridobili različne strukture in velikosti materiala, kateremu smo s sejalno analizo določili najpogosteje zastopano zrno in izračunali koeficient enakomerne zrnatosti. Ekstrakte smo ovrednotili s kvalitativno in kvantitativno analizo vsebnosti želenih komponent. Rezultati kažejo da na kakovost ekstrakta vplivajo različni dejavniki, kot so izbira topila, postopki obdelave pred ekstrakcijo, čas in temperatura ekstrakcije ter ustrezna ekstrakcijska metoda. Postopek predobdelave bistveno vpliva na izkoristek ekstraktov, saj izzove spremembo v mikrostrukturi cvetnega prahu. Med določevanjem vsebnosti komponent v cvetnem prahu smo opazili vpliv temperature in časa. Za čimboljše vsebnosti antioksidativne aktivnosti, totalnih fenolov, proantocianidinov in izkoristka se je med ekstrakcijami potrebno izogibati visokim temperaturam. Veliko nižje vsebnosti kot z ostalimi ekstrakcijskimi metodami dobimo ravno s Soxhletovo ekstrakcijo v primeru določevanja vsebnosti totalnih fenolov, proantocianidinov in izkoristka. Opazimo da je predobdelava z dušikom pod tlakom in kombinacija tlaka in mletja v večini primerov dala najboljše rezultate.
Keywords: cvetni prah, predobdelava, ekstrakcija, antioksidanti, fenolne spojine, proantocianidini, vitamini
Published in DKUM: 18.09.2023; Views: 250; Downloads: 0
.pdf Full text (7,01 MB)

3.
Primerjava nekaterih kemijskih lastnosti različnih vrst medu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Jure Martinuzzi, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Med se že stoletja uporablja kot naravno sladilo, v zadnjih letih tudi zaradi zdravilnih učinkov. V diplomski nalogi smo s pomočjo spektrofotometrične metode določevali celokupne ogljikove hidrate, vsebnost celokupnih fenolnih spojin ter antioksidativnost (DPPH). S pomočjo visoko zmogljive tankoplastne kromatografije (HPTLC) smo določevali vsebnosti posameznih ogljikovih hidratov (glukoza, fruktoza, saharoza in maltoza). Za določevanje smo pripravili raztopine vzorcev domačega akacijevega, cvetličnega, kostanjevega in ajdovega medu. V posamezni vrsti medu smo uspešno določili posamezne ogljikove hidrate ter njihovo vrednost. Najvišjo vsebnost glukoze smo izmerili v akacijevem medu, nekoliko manj v cvetličnem, kostanjevem in ajdovem. Delež glukoze je bil najvišji v cvetličnem medu, najnižji v akacijevem medu. V vzorcu akacijevega in cvetličnega medu smo zaznali nizko vrednost saharoze, medtem ko v kostanjevem in ajdovem medu saharoze nismo zaznali. Fruktoza in glukoza imata pomembno vlogo pri kristalizaciji. Akacijev med, ki je bil analiziran, ima visoko vrednost razmerja fruktoza/glukoza (F/G), zato ne kristalizira, medtem ko ima cvetlični med nizko razmerje F/G in kristalizira precej hitro. Dokazali smo, da se vsebnost antioksidantov ter vsebnost celokupnih fenolnih spojin v medu spreminja na podlagi barve medu. Akacijev in cvetlični med sta svetlejša, imata nižje zaznane vsebnosti antioksidantov ter celokupnih fenolnih spojin kot kostanjev med in ajdov med, ki sta temnejša meda.
Keywords: med, sladkorji, antioksidativnost, HPTLC, celokupne fenolne spojine
Published in DKUM: 11.09.2023; Views: 458; Downloads: 0
.pdf Full text (1,35 MB)

4.
Optimizacija postopka ekstrakcije fenolnih spojin iz navadnega ožepka ( hyssopus officinalis) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Armina Rahmanović, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil določiti optimalno konvencionalno ekstrakcijsko metodo za izolacijo fenolnih spojin iz navadnega ožepka. Izvajali smo hladno maceracijo, toplo maceracijo, ekstrakcijo po Soxhletu, ekstrakcijo z ultrazvokom, hladno maceracijo z mešanjem in toplo maceracijo z mešanjem, pri čemer smo kot topilo uporabili etanol. Na podlagi kvantitativne analize s Folin-Ciocalteu reagentom smo sklepali, da je najustreznejša ekstrakcijska metoda za pridobitev fenolnih komponent iz navadnega ožepka ekstrakcija z ultrazvokom, saj smo s to metodo pridobili najvišjo vsebnost totalnih fenolov, in sicer 53,074 mg GA/g ekstrakta. S pomočjo programa Design Expert smo naredili eksperimentalni načrt za ekstrakcijo z ultrazvokom pri čemer smo spreminjali temperaturo in čas. Pri predlaganih pogojih smo izvedli ekstrakcije in po evalvaciji rezultatov s programom Design Expert pro 13 prišli do ugotovitve, da dobimo največ fenolnih spojin, če izvajamo ekstrakcijo v temperaturnih intervalih med 52 in 65 °C v trajanju od 30 do 60 min ter med 52 in 61°C in v trajanju od 5 do 8 min. Nato smo z mikrodilucijsko metodo določali minimalne inhibitorne vrednosti (MIC) za naslednje mikroorganizme: S. aureus, E. coli in C. albicans. Rezultati kažejo, da bodo najnižje MIC vrednosti (1,3 – 2 mg/mL) za S. aureus v temperaturnem intervalu med 43 in 65 °C in trajanju od 45 do 60 min, MIC v primeru C. albicansa (0,13 – 0,42 mg/mL) pa v temperaturnih intervalih med 38 in 63 °C v trajanju od 25 do 60 min, med temperaturami 25 in 32 °C v trajanju 20 – 49 min ter med temperaturami 52 in 61 °C v trajanju 5 do 8 min. Zavrtje Gram negativne bakterije E. coli je bilo neuspešno v koncentracijskem območju 0,012 - 6,370 mg/mL. S primerjavo dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da v določenih intervalih, kjer so nizke MIC vrednosti, dobimo visoko vsebnost totalnih fenolov.
Keywords: izolacija, Design Expert, fenolne spojine, MIC, optimizacija
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 227; Downloads: 0
.pdf Full text (3,15 MB)

5.
Biosinteza fenolnih spojin v ozkolistnem koščcu (berula erecta) in vitro pod vplivom svetlobe in temperature ter njihovo določanje s hplc-uv : magistrsko delo
Jan Senekovič, 2022, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge smo najprej v tkivni kulturi s tehniko mikropropagacije namnožili rastlinski material vrste ozkolistni koščec (Berula erecta) in ga in vitro izpostavili različnim temperaturnim in svetlobnim razmeram. V nadaljevanju raziskave smo ugotavljali kako različne temperaturne in svetlobne razmere vplivajo na vsebnost celokupnih fenolnih spojin v vzorcih in tudi antioksidativno aktivnost ekstraktov rastlin. Razmnoženi rastlinski material smo po 14 dneh aklimatizacije za 28 dni izpostavili trem različnim temperaturno-svetlobnim pogojem: 23 °C in beli svetlobi, 12 °C in modri svetlobi in 12 °C in rdeči svetlobi. Material smo vzorčili na 14 dni in opazovali spreminjanje sveže mase in suhe mase glede na gojitvene pogoje. V drugi fazi raziskave smo določili najprimernejše ekstrakcijsko topilo za ekstrahiranje fenolnih spojin iz predhodno liofiliziranih rastlinskih vzorcev izpostavljenih različnim temperaturno-svetlobnimi razmeram, izbrali najprimernejšo metodo za določevaje fenolnih spojin s HPLC-UV, z metodo HPLC-UV določali vsebnost izbranih fenolnih kislin in flavonoidov v vzorcih in določili celokupno vsebnost fenolnih spojin v vzorcih, ter določili antioksidativno aktivnost etanolnih ekstraktov vzorcev. Ozkolistni koščec je pridobil največ sveže in suhe biomase 28 dni po končani aklimatizaciji pri 23 ̊C pod belo svetlobo. Kot najprimernejše ekstrakcijsko topilo se je izkazal 70 % etanol. Vseboval je kvercetin, kvercetin-3-beta-D-glukozid, kavno kislino in klorogensko kislino. Etanolni ekstrakti vzorcev ozkolistnega koščca so vsebovali največ klorogenske kisline. Najvišje koncentracije klorogenske kisline so vsebovale rastline, ki so bile gojene 28 dni po aklimatizaciji pri 12 ̊C in pod modro svetlobo. Prav tako so rastline gojene pod temi gojitvenimi pogoji dosegle najvišjo koncentracijo celokupnih fenolnih spojin in njihovi ekstrakti so izkazali najvišjo antioksidativno aktivnost. Ugotovili smo tudi, da bi glede na vsebnost klorogenske kisline v primerjavi z nekaterimi drugimi rastlinskimi vrstami ozkolistni koščec potencialno lahko gojili v namene pridobivanja klorogenske kisline, vendar bi morali gojitvene pogoje s podrobnejšimi raziskavami še dodatno optimizirati.
Keywords: in vitro, Berula erecta, HPLC, sekundarni metaboliti, fenolne spojine, antioksidativnost, fenolne kisline, flavonoidi, rastlinska tkivna kultura
Published in DKUM: 28.10.2022; Views: 757; Downloads: 130
.pdf Full text (3,25 MB)

6.
Razvoj platforme na osnovi tankoplastne kromatografije za detekcijo fenolnih spojin v kompleksnih matricah vzorcev hrane in rastlinskih ekstraktov : magistrsko delo
Maja Bensa, 2022, master's thesis

Abstract: Z uporabo denzitometrije in analize slik je bila razvita platforma na osnovi tankoplastne kromatografije za detekcijo 93 fenolnih spojin s sedmimi detekcijskimi reagenti na treh stacionarnih fazah (HPTLC: silikagel, silikagel F254 in celuloza). Platformo sestavljata: baza slik, dokumentiranih pri vidni svetlobi, 254 nm in 366 nm, in baza absorpcijskih spektrov (190–800 nm) spojin. Slike in spektri so bili posneti pred derivatizacijo in po derivatizaciji z vsemi sedmimi detekcijskimi reagenti. Platforma omogoča večdimenzionalno primerjavo in s tem odpira veliko možnosti za načrtovanje študij in podporo pri kemijskih analizah. Primerjamo lahko več faktorjev, ki vključujejo: stacionarne faze, svetlobo za detekcijo (pri dokumentaciji), absorpcijske spektre z maksimumi, derivatizacijske reagente, skupine in podskupine fenolnih spojin, posamezne fenolne spojine itd. Uporabni potencial platforme je predvsem v načrtovanju analiz fenolnih spojin (izbor optimalnih pogojev detekcije) v vzorcih s kompleksnimi matricami, kot so vzorci hrane in rastlinski ekstrakti. Platforma je bila uporabljena za izbor optimalnih pogojev detekcije pri kvantitativnih analizah resveratrola v 20 prehranskih dopolnilih. Analize, izvedene z metodo na osnovi tankoplastne kromatografije visoke ločljivosti v povezavi z denzitometrijo, so pokazale, da se pri kar 95 % izdelkov določene vsebnosti ne ujemajo z deklariranimi vsebnostmi in da so pri 55 % izdelkov določene vsebnosti večje od deklariranih. Pri 25 % izdelkov so določene vsebnosti na enoto presegale predpisano najvišjo dovoljeno raven za prehranska dopolnila s trans-resveratrolom (150 mg/dan). Preverjena je bila skladnost označb 22 prehranskih dopolnil z regulatornimi zahtevami za označevanje hrane in prehranskih dopolnil. Večina označb je vsebovala potrebne informacije, a so bile prisotne tudi številne napake.
Keywords: HPTLC, fenolne spojine, detekcijski reagenti, prehranska dopolnila, označevanje živil
Published in DKUM: 10.10.2022; Views: 483; Downloads: 0
.pdf Full text (5,44 MB)

7.
Karakterizacija aktivnih betalainov v ekstraktih rdeče pese : magistrsko delo
David Hvalec, 2022, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih je rdeča pesa deležna vse večjega zanimanja kot bogat vir bioaktivnih spojin, zlasti barvil, med katerimi prevladujejo betalaini. Betalaini imajo velik potencial kot funkcionalna živilska sestavina in se uporablja v prehrambeni in farmacevtski industriji zaradi svojih raznolikih učinkov na krepitev zdravja. Betalaini so naravni pigmenti, ki vključujejo predvsem rumeno-oranžne betaksantine ali rdeče-vijolične betacianine. Ekstrakte smo pridobili z uporabo klasičnih konvencionalnih ekstrakcij in ultrazvočne ekstrakcije. Pri tem pa uporabljali različna organska topila: metanol, etanol in vodo. Izvedli smo tudi superkritično ekstrakcijo. Sledile so kemijske analize s pomočjo spektrofotometričnih metod. Ekstraktom smo določali vsebnosti totalnih fenolov in betalainov. Antioksidativno aktivnost pa smo določali s spektrofotometrično metodo z 1,1-difenil-2-pikrilhidrazinom (DPPH). Izvedli pa smo tudi kvalitativno določanje betacianinov z uporabo HCl in NaOH. V zadnjem delu smo izvedli mikronizacijo polikaprolaktona z procesom PGSS™. Za formulacijo ekstrakta v praškasti obliki smo uporabili visokotlačno tehniko z uporabo superkritičnega CO2. Najvišji izkoristek ekstrakcije smo dobili pri hladni maceraciji in mešanico metanol-voda (8:2). Najvišjo antioksidativno aktivnost sta pokazala ekstrakta, pridobljena s toplo maceracijo in vodo (55,26 %) ter ultrazvočno ekstrakcijo in 50 % etanolom (53,9 %). Najvišjo vsebnost totalnih fenolov je pokazal ekstrakt, pridobljen s toplo maceracijo in mešanico topil metanol-voda (3:7) (19,98 mg/g). Najvišjo vsebnost skupnih betalainov pa je pokazal ekstrakt, pridobljen s hladno maceracijo in mešanico topil metanol-voda (5:5) (288,41 mg/100 g). Izvedli smo mikronizacijo polikaprolaktona pri 180 bar in 80 °C. Pri formulaciji ekstrakta s supekritično mikronizacijo pa nam je uspelo dobiti fin rdeč prah.
Keywords: ekstrakcija, izolacija, pigmenti, antioksidanti, fenolne spojine
Published in DKUM: 30.09.2022; Views: 543; Downloads: 0
.pdf Full text (6,94 MB)

8.
Določanje polifenolnih komponent in njihovih antioksidativnih lastnosti v različnih vrstah medu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Miša Žnidarič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Med je naravno živilo, ki se že stoletja uporablja v prehrani, danes pa postaja vedno bolj priljubljeno zaradi svojih zdravilnih lastnosti, ki jih ima na telo. Razlog za povečano povpraševanje po medu je visoka vsebnost fenolnih spojin in njihovih antioksidativnih lastnosti. V diplomski nalogi smo preverili, kakšna je vsebnost bioaktivnih komponent v različnih vrstah medu. Z uporabo maceracije, ultrazvočne ekstrakcije in ekstrakcije na trdni fazi smo izolirali fenolne spojine. Zanje velja, da v telesu v kombinaciji z drugimi biološko aktivnimi spojinami delujejo antioksidativno, antidiabetično, protimikrobno, protivnetno ter preprečujejo nastanek in razvoj rakavih celic. Pripravljenim vzorcem medu smo spektrofotometrično določili vsebnost celokupnih fenolov, flavonoidov in ogljikovih hidratov ter preverili antioksidativno aktivnost z DPPH, FRAP in CUPRAC metodo. S pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) smo kvantitativno in kvalitativno določili vsebnost osmih fenolnih spojin v vzorcih medu. V diplomski nalogi smo iz medu uspešno izolirali fenolne spojine in potrdili hipotezo, da se vsebnosti fenolnih spojin razlikujejo glede na vrsto medu. Ugotovili smo, da število skupnih fenolnih spojin vpliva na antioksidativno učinkovitost, saj so vzorci z višjo vsebnostjo celokupnih fenolov izkazovali boljše antioksidativne lastnosti. Uporabili smo več testov antioksidativnosti, s katerimi smo dobili slabo primerljive rezultate, saj se metode razlikujejo po mehanizmih delovanja. V metanolnih vzorcih medu smo določili najvišji delež kavne kisline in katehina, v nakisanih vzorcih pa je prevladovala tudi galna kislina. V vzorcih za čiščenje fenolnih spojin smo zaznali le elagno kislino, v očiščenih vzorcih pa največ elagne kisline in katehina. Potrdimo lahko hipotezo, da je med zaradi svoje sestave zelo kompleksen medij za izolacijo fenolnih komponent, saj sladkorji in druge komponente v medu motijo določitev fenolnih spojin.
Keywords: med, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, LC-MS/MS, testi antioksidativnosti
Published in DKUM: 19.09.2022; Views: 577; Downloads: 158
.pdf Full text (6,92 MB)

9.
Izolacija antioksidantov iz jagod črnega bezga (Sambucus nigra) : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nastja Šiler, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati antioksidativne lastnosti ekstraktov jagod črnega bezga (Sambucus nigra) s ciljem ovrednotenja izbranega naravnega materiala kot alternative sintetičnim zdravilnim učinkovinam. Uporabili smo tri različne konvencionalne ekstrakcijske metode in dve različni topili, da smo pridobili šest različnih ekstraktov jagod črnega bezga. Po računanju izkoristka ekstrakcij so sledile spektrofotometrične analize. Določali smo vsebnosti totalnih fenolov, proantocianidinov in karotenodiov, ki so znani po antioksidativnih lastnostih. To lastnost ima tudi vitamin C, katerega maso smo določali s titracijo. Na koncu je sledila analiza ekstraktov s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS), s katero smo določevali prisotnost osmih fenolnih spojin. Rezultate smo torej dobili s kvantitativno in kvalitativno analizo ekstraktov. Rezultati kažejo, da so koncentracije vseh osmih fenolnih spojin najvišje pri ekstrakciji po Soxhletu, kjer smo za topilo uporabili mešanico etanola in vode (etanol : voda = 60 : 40 vol. %). Izkoristki so pri nekaterih drugih ekstrakcijah višji, s tem tudi večja vsebnost totalnih fenolov in proantocianidinov, vendar pa je tam koncentracija teh osmih fenolnih spojin nižja. Karotenoidi so prisotni v vseh ekstraktih, vendar v manjših količinah. Ugotovili smo tudi prisotnost vitamina C, kar smo dodatno potrdili z visokimi koncentracijami rutina, fenolne spojine, ki vpliva na delovanje tega vitamina.
Keywords: jagode črnega bezga, izolacija aktivnih učinkovin, antioksidanti, fenolne spojine, LC MS
Published in DKUM: 05.09.2022; Views: 678; Downloads: 102
.pdf Full text (3,81 MB)

10.
Ekstrakcija amigdalina iz jedrc koščičastega sadja in testiranje antioksidativne aktivnosti ekstraktov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nika Atelšek Hozjan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Farmacevtska, kozmetična kot tudi prehrambena podjetja že vrsto let uporabljajo jedrca koščičastega sadja za pridobivanje ekstraktov, destilatov in olj. Omenjeni ekstrakti po navedbah iz literature vsebujejo amigdalin, ki se je v drugi polovici prejšnjega stoletja na trgu pojavil pod imenom vitamin B-17. Navajajo tudi, da amigdalin zavira nastajanje rakavih celic ter ima pozitiven vpliv na tumorska obolenja. Raziskovali smo, ali ekstrakti koščičastega sadja resnično vsebujejo amigdalin, ter se osredotočili na njegovo izolacijo. V ta namen smo izvajali ekstrakcije po Soxhletu ter v ultrazvočni kopeli. Spremljali smo tudi kinetiko ekstrakcije in želeli določiti optimalne obratovalne pogoje za pridobitev ekstraktov s čim višjo vsebnostjo amigdalina. V dobljenih ekstraktih smo z uporabo kromatografske analize z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) kvalitativno in kvantitativno določili vsebnost amigdalina. Vsebnost skupnih fenolov v ekstraktih smo določali spektrofotometrično. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo preverjali z uporabo DPPH radikalske metode. V diplomskem delu smo uspešno izolirali amigdalin in ugotovili, da na njegovo vsebnost v ekstraktih vpliva tako izbira topila kot tudi temperatura. Ker so jedrca koščičastega sadja polna maščobnih spojin, je za izolacijo amigdalina iz tovrstnega materiala primerneje uporabiti manj polarna topila kot so dietil eter, etanol in metanol. Ugotovili smo, da antioksidativna aktivnost dobljenih ekstraktov ni nujno pogojena z vsebnostjo fenolnih spojin vendar pa na vsebnost skupnih fenolov vpliva izbira ekstrakcijske metode in temperatura ekstrakcije. DPPH test je za komponento amigdalina pokazal negativne rezultate, zato nismo dokazali antioksidativnega delovanja.
Keywords: amigdalin, ekstrakcije, LC-MS/MS, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, DPPH
Published in DKUM: 08.12.2021; Views: 975; Downloads: 186
.pdf Full text (2,51 MB)

Search done in 0.69 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica