| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 35
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Vpliv postopka izolacije učinkovin iz industrijske konoplje (Kc Dora) na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic (WM-266-4)
Teja Ermenc, 2021, master's thesis

Abstract: Živimo v času, kjer se vse pogosteje zavedamo, da hrana ni samo zagotavljanje človeških osnovnih potreb, ampak ima velik vpliv tudi na naše zdravje in posledično počutje. Živila ocenjujemo glede na njihov biološki potencial in sposobnost zmanjšanja tveganja za razvoj nekaterih bolezni, med njimi tudi raka. V magistrskem delu smo pridobivali ekstrakte konoplje z različnimi postopki ekstrahiranja. Uporabili smo konvencionalne metode, kot so ekstrakcija po Soxhletu, hladna maceracija in ultrazvočna ekstrakcija. Pri superktritičnih ekstrakcijah s CO2 smo uporabili različne tlake in temperature. Kot topilo smo uporabili 100% etanol. Preverili smo vpliv postopka ekstrakcije na izkoristke reakcij in določili vsebnosti totalnih fenolov, proantocianidinov, antioksidantov in flavonoidov. Pridobljene ekstrakte smo nanesli tudi na človeške melanomske celice WM-266-4 in preverjali vpliv teh ekstraktov na zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic. Ugotovili smo, da smo največji izkoristek dosegli pri ekstrakciji s Soxhletom in ultrazvočni ekstrakciji, medtem ko smo pri suprekritičnih ekstrakcijah s CO2 dosegli manjše izkoristke. Največjo vrednost totalnih fenolov, flavonoidov in antioksidantov smo dosegli pri ultrazvočni ekstrakciji, medtem ko smo največjo vsebnost proantocianidinov zaznali pri ekstrakciji s Soxhletom. Pri superkritičnih ekstrakcijah s CO2 je bila vsebnost proantocianidinov, totalnih fenolov in antioksidativna učinkovitost višja pri višjem tlaku in temperaturi. Na koncu smo ekstrakta pridobljena z ultrazvočno in superkritično ekstrakcijo nanesli še na človeške melanomske celice WM-266-4. Ugotovili smo, da so vsi ekstrakti zavirali metabolno aktivnost rakastih celic, saj se je zaustavila delitev celic. Za najboljšega med ekstrakti pa se je v obeh primerih izkazal ekstrakt s koncentracijo 1 mg/mL. Vsem tem ekstraktom smo določili tudi visoko vrednost totalnih fenolov, antioksidantov, proantocianidinov ter totalnih flavonoidov, zato lahko predvidevamo, da so te vrednosti povezane z zaustavitvijo rasti rakastih celic.
Keywords: konoplja (Cannabis sativa L), antioksidanti, proantocianidini, totalni fenoli, flavonoidi, ekstrakcija, WM-266-4 celice
Published: 09.02.2021; Views: 193; Downloads: 67
.pdf Full text (2,14 MB)

2.
Vpliv ekstrakcijske metode na vsebnost bioaktivnih komponent brusnice ( vaccinium vitis-idaea) in antimikrobni potencial
Gal Slaček, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv konvencionalnih ekstrakcijskih metod na vsebnost bioaktivnih komponent v brusnici. V laboratoriju smo izvajali ekstrakcijo po Soxhletu, hladno maceracijo, ultrazvočno ekstrakcijo in ekstarkcijo s superkritičnimi fluidi. Za pridobivanje željenih ekstraktov smo uporabili štiri topila (etanol, etanol+voda, voda in CO2), ki smo jih kasneje z rotacijskim uparjalnikom odparili. Ko smo vse željene ekstrakte pridobili smo pričeli z analiznim delom, kjer smo sprektrofotometrično določili vsebnosti antioksidantov, totalnih fenolov in proantocianidinov pri različnih valovnih dolžinah. Iz dobljenih meritev smo ugotovili, da imajo ekstrakti pridobljeni po metodi Soxhleta s topilom voda največjo antioksidativno aktivnost. Ekstrakti metode Soxhlet s topilom etanol in ekstrakti hladne maceracije kjer je topilo etanol+voda največjo vsebnost totalnih fenolov ter ekstrakti ultrazvočne ekstrakcije s topilom voda največji delež proantocianidinov. V drugem delu diplomske naloge smo ekstraktom, ki so nam dali najboljše rezultate določili še antimikrobni potencial. Izbrane ekstrakte smo nanašali na bakteriji Staphylococcus aureus, in Escherichia coli ter na glivo Candida albicans. Kot rezultat smo na mikrotitrskih ploščicah opazovali preskok barve, ki nam je predstavljal MIC.
Keywords: brusnica, ekstrakcije, antimikrobni potencial, antioksidanti, totalni fenoli, proantocianidini
Published: 08.10.2020; Views: 137; Downloads: 58
.pdf Full text (2,75 MB)

3.
Antimikrobna učinkovitost Punica granatum L. na Escherichia coli
Anže Peklar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je pridobiti učinkovine iz različnih delov Punica granatum L. in proučiti njihov inhibitorni učinek na rast mikrobnih celic Escherichia coli ter določiti vsebnost totalnih fenolov in vitamina C v vzorcih. S klasično vodno ekstrakcijo in Soxhletovo ekstrakcijo z etanolom smo pridobili učinkovine iz svežih in liofiliziranih semen, membrane in eksokarpa Punica granatum L. Proučili smo inhibitorni učinek ekstraktov na rast mikrobne kulture E. coli z disk difuzijsko metodo ter določili vsebnost totalnih fenolov in vitamina C v vzorcih. Ugotovili smo, da se v celotnem sadežu Punica granatum L. nahajajo totalni fenoli, vitamin C in antimkrobne spojine, ki zavirajo rast bakterijske kulture E. coli. Koncentracije naštetih spojin so najvišje v membrani in eksokarpu Punica granatum L., saj smo v njihovih ekstraktih določili najvišjo vsebnost totalnih fenolov in vitamina C in omenjena dela Punica granatum L. izkazujeta tudi največji inhibitorni učinek na rast E. coli. Najmanj totalnih fenolov in vitamina C se nahaja v ekstraktih semen.
Keywords: Punica granatum L., antimikrobne lastnosti, totalni fenoli, vitamin C, inhibicija, bakterije, sekundarni metaboliti
Published: 10.10.2019; Views: 501; Downloads: 57
.pdf Full text (1,93 MB)

4.
Biološka aktivnost ekstraktov pitaje (hylocereus polyrhizus)
Martina Švajger, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pitaja (Hylocereus polyrhizus) je plod kaktusa, ki raste v tropskih in subtropskih regijah. Nedavno se je uveljavila kot sadna rastlina z visoko gospodarsko vrednostjo. Plod rdeče pitaje ima tanko, rdeče obarvano lupino, prekrito s strukturami, podobnim luskam. Sočna sredica sadeža je obarvana rdeče do vijolično. Takšno obarvanost pripisujemo visoki vsebnosti betalainov, zlasti betacianinom, ki dajejo značilno vijolično obarvanje. Sredica vsebuje številna majhna semena z visoko vsebnostjo esencialnih maščobnih kislin. Namen diplomske naloge je bil pridobiti ekstrakte iz plodov rdeče pitaje (Hylocereus polyrhizus) po različnih ekstrakcijskih metodah in ob uporabi različnih konvencionalnih topil. Dobljenim ekstraktom smo nato določili biološko aktivnost. Pred izvedbo ekstrakcij smo plodove rdeče pitaje liofilizirali in zmleli na velikost delcev primernih za ekstrakcijo. Metode, po katerih smo pridobili ekstrakte, so bile Soxhletova ekstrakcija in ekstrakcija s hladnim topilom, ki ju uvrščamo med konvencionalne ekstrakcije, ter ultrazvočna ekstrakcija. Poleg vpliva različnih ekstrakcijskih metod na izkoristek in vsebnost bioloških učinkovin smo ugotavljali tudi vpliv različnih topil, kot so etanol, voda in zmes etanol-voda v razmerju 7:3. S pomočjo UV-Vis spektrofotometra smo dobljenim ekstraktom določili antioksidativno aktivnost, vsebnost fenolov in vitamina E, prisotnost proteinov in aktivnost posameznih encimov. Vsebnost vitamina C smo določili na podlagi porabljenega volumna pri titraciji z 0,005 mol/L jodovo raztopino. Največji izkoristek ekstrakcije smo dobili z ultrazvočno ekstrakcijo ob uporabi vode kot topila. Dobljeni rezultati so pokazali nižjo vsebnost fenolov od pričakovane. Posledično je bila nizka tudi antioksidativna aktivnost, kar smo določili z radikalsko metodo DPPH. Sklepamo, da je nizka vsebnost fenolov in antioskidativna aktivnost posledica degradacije betalainov med samim postopkom ekstrakcije. Vsem ekstraktom smo določili vsebnost vitamina C, vitamina E in proteine, med katerimi smo določili aktivnost lipoproteinske lipaze in α-amilaze. Vsebnost in aktivnost omenjenih bioloških učinkovin je bila manjša od pričakovanih.
Keywords: rdeča pitaja, Hylocereus polyrhizus, ekstrakcije, encimi, fenoli, antioksidanti, vitamini
Published: 17.07.2019; Views: 606; Downloads: 93
.pdf Full text (3,38 MB)

5.
Vsebnost fenolnih spojin v plodovih različnih sort paradižnika (Lycopersicum esculentum Mill.)
Laura Lepej, 2019, master's thesis/paper

Abstract: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov in posameznih fenolnih spojin v plodovih 39 sort paradižnika. Plodovi paradižnika so bili rdeče, rumeno, belo, oranžno, zeleno in vijolično obarvani. Skupne fenole smo določili v ekstraktih vzorcev z uporabo Folin-Ciocalteu reagenta. Posamezne fenolne spojine smo izmerili z uporabo tekočinske kromatografije. Sorte paradižnika se v vsebnosti skupnih fenolov razlikujejo. Značilno najvišje vrednosti so imele 3 rdeče ('Cherrola F1', 'Iva's Red Berry', 'Ded Moroz'), 2 vijolični ('Indigo Rose', 'OSU Blue') in ena zelena sorta ('Gobstopper'). Med različno obarvanimi sortami v vsebnosti skupnih fenolov ni bilo značilnih razlik. V povprečju pa so imele najvišjo vrednost skupnih fenolov vijolične sorte (684 mg GAE/100 g suhe snovi), najnižjo pa bele sorte (509 mg GAE/100 g suhe snovi). Med posameznimi fenolnimi spojinami je bil v najvišjih koncentracijah prisoten katehin, sledila sta mu rutin in klorogenska kislina. Plodovi vijoličnih sort so imeli značilno višje vsebnosti p-kumarne in kavne kisline ter miricetina.
Keywords: paradižnik, sorta paradižnika, Lycopersicum esculentum, skupni fenoli, fenolne spojine
Published: 29.03.2019; Views: 682; Downloads: 128
.pdf Full text (898,49 KB)

6.
Vpliv ekstraktov iz naravnih materialov na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic (WM-266-4)
Taja Žitek, 2018, master's thesis

Abstract: Dosedanje študije so pokazale, da ima prehrana ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Uživanje sadja, zelenjave, zelišč ter semen je močno povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca in ožilja, raka, sladkorne bolezeni, Alzheimerjeve bolezni ter z zmanjšanim tveganjem za debelost. V magistrskem delu smo želeli preveriti vpliv antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov iz izbranih naravnih materialov (goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, rožmarin, tropine in semena grozdja) na zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic kožnega raka. Pripravili smo raztopine izbranih naravnih materialov, jih liofilizirali in po liofilizaciji dobljenim ekstraktom izmerili koncentracijo antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov ter jih nanesli na WM-266-4 celice. Rezultati so pokazali, da so vsi ekstrakti vplivali na zaviranje rasti rakastih celic, saj so zaustavili njihovo delitev, vendar bi bile pri nekaterih ekstraktih potrebne še dodatne raziskave, še posebej pri ekstraktu lanenega semena. Najboljše rezultate pa smo zabeležili pri ekstraktu kurkume, rožmarina ter tropinah in semenu grozdja. Tem ekstraktom smo določili visok delež antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov. Predvidevamo, da je visok delež teh komponent bistven za zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic.
Keywords: antioksidanti, goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, proantocianidini, rožmarin, totalni fenoli, tropine in semena grozdja, WM-266-4 celice
Published: 04.10.2018; Views: 765; Downloads: 182
.pdf Full text (2,52 MB)

7.
Vpliv načina predelave grozdja na kemijsko sestavo vina
Miha Kren, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Vinske vzorce belih vin letnika 2015 smo analizirali glede na različne načine predelave grozdja. grozdja. Spremenljivke so bile stiskanje celega, drozganega in pecljanega grozdja v pnevmatski ali mehanski stiskalnici. Analize kemijske sestave delno potrjujejo vpliv večje mehanske obremenitve grozdja na višji pH in nižje skupne kisline ter višje vsebnosti vezanega SO2. Stiskanja celega grozdja v pnevmatski stiskalnici vodi v manjšo fenolno obremenitev vina, kar potrjuje specifična določitev katehinov. Analiza skupnih fenolov ne pokaže izraženega vpliva in je verjetno bolj primerna za rdeča vina. POM test vizualno potrjuje določitve katehinov.
Keywords: predelava grozdja / kemijska sestava vina / fenoli / katehini
Published: 22.09.2017; Views: 677; Downloads: 87
.pdf Full text (938,48 KB)

8.
Hidroliza taninov s subkritično vodo - določitev optimalnih pogojev
Tjan Smrečnik, 2017, master's thesis

Abstract: Z raziskovalnim laboratorijskim delom smo želeli preučiti možnost hidrolize kostanjevih taninov s subkritično vodo, ki ima lahko pri povišani temperaturi in tlaku kislinsko-bazne katalizatorske lastnosti, kar nam omogoča, da jo uporabimo pri kemijski reakciji hidrolize kot reaktant in katalizator. S pomočjo programa Design Expert smo tudi določili optimalne pogoje za pridobivanje galne kisline. Izrednega pomena je, da lahko vodo po končani uporabi recikliramo, kar je zaradi vse strožjih okoljskih zahtev vsekakor izrednega pomena. V laboratoriju smo izvedli kislinsko hidrolizo tudi s klorovodikovo kislino, za primerjavo z dobljenimi rezultati pri hidrolizi s subkritično vodo. V vzorcih smo določali vsebnost totalnih taninov, totalnih fenolov, totalnih ogljikovih hidratov in totalnih flavonoidov. Dodatno smo določali tudi vsebnost galne kisline, elagne kisline, kastalagina, 1-galloy-kastalagina in veskalagina. Ugotovili smo, da je hidroliza tanina možna s subkritično vodo. Na potek hidrolize imajo velik vpliv temperatura, čas, hitrost segrevanja in nihanje temperature. S pomočjo programa smo optimizirali tudi izkoristek galne kisline v odvisnosti od časa in temperature. Optimalne pogoje smo določili pri temperaturi 127,85 °C in času 53,29 minut.
Keywords: tanini, hidroliza, subkritična voda, fenoli, galna kislina
Published: 07.07.2017; Views: 866; Downloads: 125
.pdf Full text (1,83 MB)

9.
Eterična olja in njihova antioksidativnost
Petra Gjura, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je pridobitev ekstraktov iz kumine, kopra in listov zelene mete pri optimalnih ekstrakcijskih pogojih, kjer je vsebnost karvona in limonena najvišja. Uporabljeni materiali v raziskavah so mleta semena kumine in kopra ter mleti posušeni listi zelene mete. Uporabili smo več različnih tehnik ekstrakcije aromatičnih olj in biološko aktivnih komponent iz rastlinskih materialov za uporabo, tako konvencionalne kot superkritične ekstrakcije. Izvedli smo Soxhlet in ultrazvočno ekstrakcijo. Kot topilo pri Soxhletu smo uporabili 100 % metanol. Eterična olja smo izolirali s konvencionSlno metodo destilacije z vodno paro po Clevengerju, z visokotlačnimi ekstrakcijami s superkritičnimi fluidi (CO2) v laboratorijskem merilu. Dobljenim ekstraktom smo določili antioksidativne lastnosti z uporabo standardnih metod. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov smo določevali z uporabo DPPH testa in jo prikazali kot % inhibicije, pri čemer smo merili absorbanco raztopine vzorca in referenčne raztopine. Najvišji % inhibicije je pokazal ekstrakt mete, dobljen s Soxhlet ali ultrazvočno ekstrakcijo. Uporabili smo še β-karotensko metodo, kjer smo merili absorbanco raztopine vzorca, referenčne raztopine in kontrolnega vzorca ter rezultate podali kot % antioksidativne aktivnosti. Diplomsko delo prikazuje študijo povezave med eteričnim oljem, njegovimi komponentami in njihovimi antioksidativnimi učinki. Ekstrakte smo kvalitativno in kvantitativno ovrednotili na vsebnost komponent v ekstraktu (eteričnem olju), s poudarkom na vsebnosti karvona in limonena. Sestavo eteričnih olj ter karvona in limonena smo identificirali s pomočjo ustreznih standardov substanc in jih kvantitativno ovrednotili z metodo eksternega standarda s plinsko kromatografijo, sklopljeno z masno spektrometrijo. Rezultati sestave kažejo na višjo vsebnost D-Limonena in α-Terpineola v meti, D-Limonena in D-Carvona v kumini in D-Limonena, D-Carvona in Apiola v kopru. Za določevanje vsebnosti hlapnih komponent v ekstraktih je bila uporabljena gravimetrična metoda, določili pa smo tudi vsebnosti totanih fenolov v ekstraktih. Koncentracije vsebnosti skupnih fenolov smo podali v miligramih galne kisline na gram ekstrakta ter na gram materiala. Določili smo povezavo med eteričnim oljem in njegovimi komponentami ter antioksidativnimi učinki, ki blagodejno vplivajo na življenje ljudi.
Keywords: meta, kumina, koper, eterična olja, antioksidativna aktivnost, ekstrakcija, totalni fenoli
Published: 23.02.2017; Views: 1514; Downloads: 342
.pdf Full text (5,42 MB)

10.
Vsebnost skupnih fenolov v nekaterih vrstah bezga in njihovih križancih
Nataša Imenšek, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov pri več kot 40 rastlinah bezga, med njimi so bili nekateri karakteristični genotipi črnega bezga (Sambucus nigra L.), modri bezeg (S. nigra ssp. cerulea (Raf.) R. Bolli), habat (S. ebulus L.) in nekateri medvrstni križanci, ki so vključevali javanski (S. javanica Blume), črni, rdeči (S. racemosa L.) in modri bezeg. Izvedli smo ekstrakcije vzorcev in s Folin-Ciocalteu reagentom določili vsebnost fenolnih spojin. S pomočjo molekulske absorpcijske spektrometrije (MAS) smo izmerili koncentracije skupnih fenolov v ekstraktih mladih listov, socvetij in plodov (jagod). Povprečno vrednost vsebnosti skupnih fenolov v posameznih delih bezgovih rastlin smo podali v mg GAE (ekvivalent galne kisline)/100 g vzorca. Rezultati so pokazali, da vsebujejo jagode povprečno 619 mg GAE/100 g vzorca (na svežo snov) oziroma 3159 mg GAE/100 g (na suho snov), listi 7074 mg GAE/100 g (na suho snov) in cvetovi 6631 mg GAE/100 g (na suho snov). Rezultati kažejo, da obstajajo glede na vsebnost skupnih fenolov velike razlike med posameznimi genotipi.
Keywords: bezeg, Sambucus nigra, Sambucus cerulea, Sambucus javanica, interspecies hibridi, skupni fenoli
Published: 06.09.2016; Views: 848; Downloads: 226
.pdf Full text (1,35 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica