Search the digital library catalog

Abstract: Prispevek preučuje seksizem, kakor ga odražajo ter obenem vzdržujejo in reproducirajo grafiti na ulicah in zidovih slovenskih mest. Pojmovni okvir, v katerega umestim seksistične grafite, je koncept govora, ki rani Judith Butler. Seksistični grafiti, ki jih v zadnjem desetletju spremljamo na zidovih slovenskih ulic, so označevalec dobe neoliberalnega kapitalizma, za katero je značilno, kot za vse različice kapitalizma, da sistematično utrjuje, krepi in poglablja patriarhat. Seksizem v grafitih je praviloma odkrit in neposreden, osebe zvečine seksualno objektivizira, neredko spodbuja k seksualnemu nasilju. Sočasno s pojavljanjem seksističnih grafitov, ki se vzpostavljajo kot učinek institucionalnega patriarhata na mikroravni, lahko spremljamo tudi širjenje feminističnih grafitov, ki predstavljajo odziv na seksizem v grafitih, kakor tudi na družbenopolitične strukture, ki ulični seksizem omogočajo. Besedna preigravanja, ki preoblikujejo seksistične grafite, razkrivajo, da je tudi govor, ki rani, ranljiv, tj. odprt za delegitimacijo in nevtralizacijo.
Keywords: slovenščina, poststrukturalizem, razmerja moči, seksizem, feminizem, politični grafiti
Published in DKUM: 05.08.2024; Views: 71; Downloads: 5
Link to full text

Abstract: V terorističnih organizacijah imajo ženske pomembne vloge, ki se med seboj razlikujejo glede na raven sodelovanja – simpatizerke, vohunke, bojevnice in dominantne članice – njihovo sodelovanje v terorističnih dejavnostih pa številčno narašča. Prisotnost ženskega spola je ključnega pomena v separatističnih gibanjih, kot sta LTTE in čečenske črne vdove, kjer so samomorilske napadalke sestavne članice skupin. Motivi teroristk za sodelovanje v terorizmu so lahko prisilni ali prostovoljni, pogosto pa se razlikujejo od motivacije moških teroristov. Analiza medijske reprezentacije teroristk skozi feministično ogledalo kaže, da stereotipne predstave o ženskah in terorizmu vplivajo na njihovo medijsko podobo. Ženske teroristke so prikazane skozi različne vidike, vključno z viktimizacijo, demonizacijo, seksualizacijo, poudarjanjem fizičnega izgleda, stereotipnih vlog, sodelovanja iz ljubezni in neuspešnih materinskih vlog. Pri poročanju mediji uporabijo kombinacije več vidikov ter s tem vplivajo na družbeno strukturo, javno mnenje in dojemanje tega fenomena. Medijsko poročanje se razlikuje glede na ženske in moške teroriste, tako kvantitativno kot tudi kvalitativno. Medijsko poročanje o njihovih dejanjih razkriva spolne predsodke, hkrati pa teroristične organizacije te stereotipe izkoriščajo. Obstaja potreba po prepoznavanju žensk kot aktivnih udeleženk terorizma ter kritičnem premisleku o medijskih reprezentacijah, ki ženske običajno podrejajo tradicionalnim vlogam. Medijske upodobitve pogosto služijo obnovi patriarhalnih konstrukcij ženstvenosti, z ogrožanjem tradicionalnega prikaza žensk. S stereotipno in viktimizirano upodobitvijo teroristk jim je odvzeta aktivna vloga delovanja.
Keywords: teroristke, samomorilske napadalke, motivacija, feminizem, medijska reprezentacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.12.2023; Views: 566; Downloads: 65
Full text (1,27 MB)

Abstract: Kriminologijo so večinoma raziskovali moški, ki so se osredotočali na preučevanje moške kriminalitete, zato je ženska kriminaliteta dolgo ostala prezrta in spregledana. Sprva so kriminaliteto dojemali kot tipično moško vedenje, saj so ženske že od nekdaj veljale za bolj ubogljive, podrejene in posledično tudi manj nevarne. Težko si je predstavljati žensko kot storilko. Pri kaznivih dejanjih žensk gre bolj za ekonomske delikte. Razlogi za kriminaliteto se med spoloma razlikujejo. Ženske zagrešijo kaznivo dejanje predvsem iz razlogov preživetja. Rojene kriminalke so izjemno redke med ženskami prestopnicami. Možnosti kriminalnega vedenja lahko povečuje alkoholizem, travma iz otroštva, posledično tudi depresija, ki lahko vodi v uporabo drog. Ženske so bile skozi čas obravnavane kot manj pomemben subjekt pri raziskovanju kriminalitete. To se izraža tudi v pomanjkanju literature o problematiki kriminalitete žensk. Pomembni premiki na tem področju so se začeli z drugim valom feminizma. Začele so se pojavljati znanstvenice, ki so ostro kritizirale klasično kriminologijo in opozarjale na problem pomanjkanja raziskav glede ženske kriminalitete. Diplomsko delo bo predstavljalo sam pojem feminizma in njegovo vlogo na področju feministične kriminologije in kriminalitete. Predstavljen bo razvoj in prispevek feministične kriminologije na področju ženske kriminalitete. Pojasnjen bo tudi vidik tradicionalnega kriminološkega pogleda na žensko kriminaliteto, prav tako njegova kritika. Analiziran bo tudi profil ženske obsojenke ter aktualne statistične razmere na področju kriminalitete žensk v Sloveniji.
Keywords: diplomske naloge, feminizem, feministična kriminologija, ženska kriminaliteta
Published in DKUM: 06.07.2020; Views: 1488; Downloads: 201
Full text (1012,06 KB)

Abstract: Predmet pričujočega magistrskega dela je opus in značaj slikarke Ivane Kobilca (1861–1926), kakor so ju interpretirali likovni kritiki od konca 19. stoletja do današnjih dni. Rojena Ljubljančanka je večino svojega življenja in predvsem leta umetniškega ustvarjanja preživela izven rojstnega mesta. Svojo pot je iz Ljubljane kot osemnajstletna nadaljevala na Dunaju, v Münchnu, Parizu, Sarajevu in Berlinu, svoj življenjski in umetnostni krog pa sklenila v Ljubljani. Umetnica je bila od samih začetkov deležna pozornosti kritike, raziskovalcev, novinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, umetnostnih poročevalcev in širše javnosti. Prvi del magistrske naloge se ukvarja s stanjem raziskav, ki je, glede na Kobilčino priljubljenost, zelo obsežno, saj vključuje poročanja, razmišljanja in dognanja piscev ter kritikov v več kot 130-ih letih. Zaradi obsežnosti sem stanje raziskav obravnavala kronološko, medtem ko je vsebinsko razdeljeno na dva dela: poročanje in kritika ob razstavah ter Kobilčin značaj, kakor so ga interpretirali različni pisci. Stanje raziskav je pokazalo, da so sliko o Kobilci v začetkih »ustvarjali« moški pisatelji z le redkimi izjemami. Slednje se je spremenilo z letom 1950, ko so o Kobilci začele pisati predvsem ženske. Želja umestiti Kobilco v »mrežo« točno določenega umetniškega sklopa, dogajanj ali gibanj je vseskozi prisotna. Slednja je najbolj izražena s poskusi umestitve Ivane Kobilca v sklop feministične umetnosti na prelomu 20. v 21. stoletje. V nadaljevanju sledi analiza najnovejše Kobilčine retrospektivne razstave Narodne galerije iz leta 2018 in spremljajočih kritiških besedil. Dognanja spremljajoče monografije, še zlasti pa enega izmed avtorjev, Jureta Mikuža, so bistveno pripomogla »izluščiti« najkakovostnejše poudarke kritiških razmislekov preteklih obdobij, prav tako pa se je slednja pokazala kot logično nadaljevanje in nadgradnja razstave iz leta 1979 ter poglobljene študije v spremnem katalogu, ki jo je napisala Špelca Čopič.
Keywords: Ivana Kobilca, Ferdo Vesel, realizem, impresionizem, kritika, kritiki, feminizem
Published in DKUM: 26.03.2019; Views: 1436; Downloads: 163
Full text (2,72 MB)

Abstract: V ožji in širši družbi obstajajo definirana pravila, kjer velja, da so nekatera dejanja in vedenja dopustna in nekatera ne. Družba se skozi čas spreminja, s tem pa tudi način življenja in definirana pravila. Uresničevanje potencialov in živeti v stiku z drugimi je povezano s kvalitetnim življenjem vseh. Za kvalitetno življenje in pristen odnos med ljudmi je ključnega pomena spoštovanje človekovih pravic in osebnih meja posameznikov. V diplomskem delu je poudarek na nasilju nad moškimi, ki je javnosti manj znano kot nasilje nad ženskami. Moške žrtve nasilja se ne izpostavljajo, ker ne želijo, da se jim kdo na ta račun posmehuje, zato se je odkrivanja nasilja nad moškimi treba lotiti na primeren in pazljiv način. Moški v takih situacijah niso osveščeni, kam se lahko zatečejo po pomoč. Diplomsko delo zajema definicijo nasilja nad moškimi v primerjavi z nasiljem nad ženskami in opis, kako se moški z nasilneži spopadajo. Jasno je vidno, da niso samo moški tisti, ki izvajajo nasilje nad ženskami, temveč je realnost takšna, da so moški različnih skupin enako ranljivi in prizadeti. Za moške žrtve nasilja lahko jemljemo moške različnih starosti in statusov, kot so odrasli moški, starostniki, brezdomci in homoseksualci. Za odkrivanje nasilja nad moškimi smo izbrali intervju z nekaterimi žrtvami nasilja in nasilje nad moškimi predstavili skozi njihovo življenjsko zgodbo. Analizirali smo osebna pogovora dveh žrtev nasilja, rezultat pri obeh pa je pokazal, da sta bili žrtvi izpostavljeni psihični obliki nasilja. Prav tako je pogovor s strokovno delavko CSD pokazal, da so moški deležni psihičnega pritiska bolj kot katere koli druge oblike nasilja. Iz vseh treh pogovorov je bilo mogoče razbrati, da psihično nasilje nad moškimi nastaja predvsem v partnerski zvezi in ga izvajajo partnerice, traja pa nekaj let. Strokovna delavka je v pogovoru povedala, da vsak, ki se obrne na CSD po pomoč, to tudi dobi. Žrtvi pa sta v pogovoru delo CSD ocenili kot površno in nestrokovno ter v takšno institucijo nimata veliko zaupanja.
Keywords: nasilje, moški, žrtve, odkrivanje, preprečevanje, feminizem, viktimizacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.02.2017; Views: 1896; Downloads: 201
Full text (707,00 KB)