Search the digital library catalog

Abstract: Mejno maligni rak jajčnika je vrsta ovarijskih neoplazem, katerih vedenje je podobno tako benignim cistadenomom kot invazivnim karcinomom. Predstavljajo 15 % vseh epiteljiskih neoplazem jajčnika ter se pojavljajo pri mlajših ženskah in imajo boljšo prognozo kot maligni tumorji jajčnika. Namen naše raziskovalne naloge je bil oceniti preživetje bolnic z mejno malignim tumorjem jajčnika glede na izvid pretočne citometrije.
Keywords: mejno maligni tumor jajčnika, pretočna citometrija, preživetje, anevploidija, celični cikel, S faza
Published in DKUM: 24.01.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (814,98 KB)

Abstract: V seminarju obravnavamo vpliv nanodelcev na strukturo zvitih dislokacij v smektični A fazi tekočih kristalov. Za opis sistema uvedemo ureditveni parameter, ki ga uporabimo v Landau – de Gennesovem fenomenološkem modelu. Minimizacija proste energije vodi do Euler – Lagrangevih enačb, ki jo rešujemo numerično z Eulerjevo metodo. Z nanodelci induciramo različne robne pogoje znotraj jedra dislokacije. Preučili smo, kako različno površinsko obdelani nanodelci vplivajo na strukturne lastnosti dislokacije.
Keywords: smektična A faza, zvita dislokacija, smektični translacijski ureditveni parameter, Landau – de Gennesov fenomenološki model, gostota proste energije, Euler – Lagrangove enačbe, Eulerjeva metoda, robni pogoji inducirani z nanodelci
Published in DKUM: 10.01.2022; Views: 955; Downloads: 30
Full text (1,67 MB)

Abstract: Problem zaznavanja trkov dveh ali več objektov je prisoten v mnogo strokah, kot so fizikalne simulacije, robotika, animacije, filmi, avtonomna vožnja in video igre. Rešitve takšnih sistemov so v grobem ločene na sprotno (angl. online) in nesprotno (angl. offline) reševanje. Prvi so načeloma poenostavljeni in realnočasovni, pri čemer so namenjeni predvsem za doseganje višje interaktivnosti. Drugi pa se osredotočajo na čim višjo natančnost in imajo zaradi visoke kompleksnosti tudi visoko časovno zahtevnost. Problemi realnočasovnih sistemov so natančnost, stabilnost, fleksibilnost glede na geometrijsko sestavo objektov, uporabnost in zagotovitev, da je sistem sposoben simulirati večje število trkov objektov v realnem času. V magistrskem delu opišemo postopek razvoja sistema za zaznavanje trkov. Predstavimo teoretično ozadje, na katerem delujejo moderni fizikalni pogoni, ter praktične napotke pri snovanju nekaterih izmed najpriljubljenejših algoritmov široke in ozke faze zaznavanja.
Keywords: zaznavanje trkov, fizikalni pogon, realnočasovna simulacija fizike, široka faza, ozka faza, oklepajoči prostori.
Published in DKUM: 03.07.2020; Views: 958; Downloads: 66
Full text (2,45 MB)

Abstract: V zdravstveni negi se medicinske sestre nenehno srečujejo z etičnimi dilemami, saj so ob pacientu tako v procesu njegovega zdravljenja kot tudi v terminalni fazi njegovega življenja. Odločitve ob koncu življenja se nanašajo na ohranjanje osnovnih življenjskih aktivnosti, ki jih pacient sam ne zmore več izvajati. Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos medicinskih sester do etičnih odločitev ob koncu življenja ter ugotoviti, s katerimi etičnimi odločitvami se v vsakodnevnem poklicnem življenju največkrat srečujejo. Metode: izvedli smo kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 13 diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v treh različnih domovih za starejše v Sloveniji. Podatke smo zbrali z uporabo delno strukturiranega intervjuja in terenskih zapiskov. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo kvalitativne metode analize besedila. Rezultati: na podlagi analize intervjujev in terenskih zapiskov smo identificirali glavno kategorijo Stresno vsakodnevno soočanje medicinskih sester z invazivnim podaljševanjem življenja. Glavna kategorija je sestavljena iz štirih kategorij in osmih podkategorij. Odnos medicinskih sester, ki se vsakodnevno srečujejo z etičnimi odločitvami ob koncu življenja, se kaže predvsem z nepotrebnimi invazivnimi postopki in občutkom nemoči. Diskusija in zaključek: etične dileme so v zdravstveni negi neizogibne ter tako pogosto predstavljajo velik vir stresa za vse zdravstvene delavce. Zelo pomembno je etično znanje, ki medicinskim sestram lahko pomaga do lažjih odgovorov na etična vprašanja. Današnje medicinske sestre so izobražene in odgovorne za sprejemanje kompleksnih etičnih odločitev glede skrbi za paciente in njihove družine ter za izvajanje zdravstvene nege. Metode: izvedli smo kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 13 diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v treh različnih domovih za starejše v Sloveniji. Podatke smo zbrali z uporabo delno strukturiranega intervjuja in terenskih zapiskov. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo kvalitativne metode analize besedila. Rezultati: na podlagi analize intervjujev in terenskih zapiskov smo identificirali glavno kategorijo Stresno vsakodnevno soočanje medicinskih sester z invazivnim podaljševanjem življenja. Glavna kategorija je sestavljena iz štirih kategorij in osmih podkategorij. Odnos medicinskih sester, ki se vsakodnevno srečujejo z etičnimi odločitvami ob koncu življenja, se kaže predvsem z nepotrebnimi invazivnimi postopki in občutkom nemoči. Diskusija in zaključek: etične dileme so v zdravstveni negi neizogibne ter tako pogosto predstavljajo velik vir stresa za vse zdravstvene delavce. Zelo pomembno je etično znanje, ki medicinskim sestram lahko pomaga do lažjih odgovorov na etična vprašanja. Današnje medicinske sestre so izobražene in odgovorne za sprejemanje kompleksnih etičnih odločitev glede skrbi za paciente in njihove družine ter za izvajanje zdravstvene nege.
Keywords: zdravstvena nega, terminalna faza, etični problem, etična dilema, izkušnje medicinskih sester, moralni stres.
Published in DKUM: 19.12.2019; Views: 2254; Downloads: 462
Full text (1,37 MB)

Abstract: Tekoči kristali so snovi, ki imajo tudi anizotropno tekočinsko fazo. Zgrajeni so iz velikih organskih molekul anizotropnih oblik. V magistrskem delu obravnavamo tekoče kristale iz molekul z ukrivljeno sredico. Zaradi svoje oblike imajo takšne molekule permanentni električni dipol, kadar pa se zlagajo v plasti, so plasti praviloma polarizirane. Molekule z ukrivljeno sredico se učinkovito zlagajo tudi v stolpiče, ki jih tvorijo fragmenti smektičnih plasti. Med stolpičaste tekočekristalne faze iz molekul z ukrivljeno sredico uvrščamo faze B_1, nagnjeno B_1, B_1rev in nagnjeno B_1rev. Razlikujejo se po različni povprečni smeri dolgih in kratkih osi molekul. Za ločevanje med strukturami se uporablja več optičnih, električnih, termičnih in drugih metod, mi pa se omejimo na klasično in resonančno elastično rentgensko spektroskopijo. S klasično rentgensko spektroskopijo merimo razlike v porazdelitvi elektronske gostote, kar nam da sliko prostorske ureditve molekul. Klasično dopolnjuje resonančna rentgenska spektroskopija, ki je občutljiva tudi na orientiranost dolgih in kratkih osi molekul. Oblikovni faktor molekule z ukrivljeno sredico je anizotropna količina, zato ga opišemo s tenzorjem, ki je premo sorazmeren z anizotropnim delom tenzorja dielektričnosti. Izračunamo tenzorske oblikovne faktorje za pet možnih ureditev ukrivljenih molekul v nagnjeni B_1rev fazi. Iz tenzorskega oblikovnega faktorja napovemo intenziteto in polarizacijo interferenčnih vrhov v odvisnosti od polarizacije vpadnega valovanja. S primerjavo lege vrhov, ki so dovoljeni pri klasični rentgenski spektroskopiji, in lege interferenčnih vrhov pri resonančni rentgenski spektroskopiji napovemo, kateri vrhi so čisto resonančni, torej klasično prepovedani. Vrhi, ki jih napovemo pri klasični in resonančni rentgenski spektroskopiji, so lahko resonančno ojačani. S teoretičnim modelom napovemo, da je smer polarizacije linearno polariziranega valovanja, ki se resonančno sipa na vzorcu tekočega kristala iz molekul z ukrivljeno sredico, zmeraj pravokotna na smer polarizacije vpadnega valovanja. Ugotovimo, da lahko med strukturami z različnimi orientacijami molekul najdemo razlike v interferenčnih spektrih pri resonančni rentgenski spektroskopiji, zato je ta metoda ustrezna za razlikovanje med strukturami.
Keywords: tekoči kristali, molekule z ukrivljeno sredico, nagnjena B_1rev faza, resonančna rentgenska spektroskopija, tenzorski oblikovni faktor, polarizacija sipanega valovanja.
Published in DKUM: 29.11.2018; Views: 1180; Downloads: 103
Full text (2,46 MB)