| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIMORSKI SLOVENCI MED ITALIJO IN ARGENTINO
Miha Zobec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Delo obravnava problem izseljevanja primorskih Slovencev v Argentino v času med vojnama. Gre za obdobje, ko je Slovensko primorje z rapalsko pogodbo, sklenjeno med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Italijo, leta 1920 prešlo v okvir italijanske države. Fašistično nasilje, ki je izbruhnilo že kmalu po prvi svetovni vojni, je povzročilo selitve prebivalstva s tega območja. Po vzponu na oblast leta 1922 se je to spremenilo v uradno državno politiko zatiranja slovenske in hrvaške manjšine priključene Julijske krajine in prišlo je do še obsežnejših migracij. Najprej so bili prizadeti tisti, ki so imeli državne službe, kot so bili učitelji ali železničarji, ki jih je italijanska država razselila po notranjosti Apeninskega polotoka, zato da bi se izgubili med italijansko množico in da bi italijanizacija novo pridobljenega območja hitreje stekla. Podobna usoda je doletela pripadnike svobodnih poklicev (npr. večje trgovce, bankirje, odvetnike…) slovenskega in hrvaškega rodu. Množična migracija je imela dokaj enakomeren in kontinuiran tok od začetka dvajsetih pa do začetka tridesetih let, ko je prišlo do združevanja družin, vendar pa je vrhunec dosegla med letoma 1927 in 1929 (z viškom prav leta 1928), ko je fašistično zatiranje postalo najhujše. Samo v Argentino je emigriralo 15.000 ljudi, potem pa se jim je na podlagi združevanja družin pridružilo še 7000, kar pomeni da se je skupno izselilo 23.000 ljudi. Prvi del naloge postavlja v ospredje problem izseljevanja v Argentino iz Julijske krajine, pri čemer obravnava tako vidik vzročnosti (zakaj so se selili v Argentini) kot kvantitativni pregled selitev. Drugi del pa se postavlja na argentinska tla in govori o prihodu primorskih Slovencev v Argentino proti koncu dvajsetih in v začetku tridesetih let, ko so v deželi zavladale avtoritarne oblike vladavine, podobne italijanskemu fašizmu, ki so ga izseljenci izkusili že doma.
Keywords: izseljevanje, Julijska krajina, fašizem, korespondenca, skupnost, izseljenska društva, izseljenski tisk, Argentina, integracija.
Published: 18.05.2011; Views: 3327; Downloads: 278
.pdf Full text (1,92 MB)

2.
BITI ARGENTINEC IN ŽIVETI DOMA
Miha Zobec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Osrednja tema pričujoče naloge je razgrniti določene razsežnosti izseljevanja z območja Slovenskega primorja v času med svetovnima vojnama. Delo izhaja iz spoznanja, da je fenomen migracij potrebno osvetljevati z mnogoterih zornih kotov in da so pristopi, ki poudarjajo zgolj odzivanje individuumov na zahteve družbene strukture, pomanjkljivi in neustrezni. Pozornost je tako posvečena zlasti novim pogledom, ki v ospredje postavljajo fluidnost družbenih vplivov, ki se vzpostavljajo v vmesnem prostoru med zahtevami globalnih determinant in možnostmi vsakdana. Redukcija na mehanične vplive od zunaj bi migracijo zožila na dejavnike privlaka in potiska (znane kot pull/push) in bi razloge za selitve poenostavljeno iskala bodisi v povpraševanju po delovni sili v ciljni deželi, boljših zaslužkih (dejavniki privlaka) ali lakotah, neugodnih letinah, neusklajenem razmerju med centrom in periferijo (dejavniki potiska) in še drugimi podobnimi, vselej zunanjimi razlogi. Naloga pa si prizadeva prikazati, da je tovrstna perspektiva nezadostna in da že ob vprašanju izseljevanja v času do prve svetovne vojne ravno tako maliči kot pojasnjuje stvarnost. Drugi del naloge je posvečen vprašanju vključevanja izseljencev v argentinsko okolje in ohranjanju stikov z domačimi. Pozornost je tu prav tako namenjena dogajanju na mikro ravni, v ospredje je zato postavljeno ozadje družine, ki je, četudi razpršena po različnih koncih sveta (domači vasi Pliskovica, ki je bila najprej v Italiji, nato v Jugoslaviji; drugi družinski člani pa so bili v Franciji in Argentini) nenehno ohranjala stike.
Keywords: izseljevanje, fašizem, Argentina, mikro pogled, korespondenca, družinske mreže, asimilacija, skupnost, samota.
Published: 18.05.2011; Views: 2214; Downloads: 152
.pdf Full text (3,26 MB)

3.
IDEJNO - POLITIČNI POGLEDI IVANA AHČINA
Mateja Beškovnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Slovenska ljudska stranka je bila vodilna politična stranka katoliškega tabora. Za stranko je v času do konca druge svetovne vojne značilen nestrpen odnos do liberalizma, komunizma in prostozidarstva ter do Judov, katere so označili kot krivce za družbeno bedo. Eden izmed vodilnih ideologov stranke je bil Ivan Ahčin, ki je kot teolog zagovarjal konservativno politiko ter nadaljeval ideološke poglede Antona Mahniča in Aleša Ušeničnika. Ahčin je bil poleg tega še sociolog, predavatelj, publicist, novinar in politik. Po vojni pa je ostal v tujini, kjer je predaval in bil publicistično dejaven pri različnih časnikih in revijah. Dejaven je bil tudi na znanstvenem področju, njegovo znanstveno delo pa je zajeto predvsem v socioloških knjigah. V zgodovinopisju je znan kot eden izmed ožjih članov vodstva katoliškega gibanja med obema vojnama in vse do konca okupacije Slovenije. Tako kot za SLS je tudi za Ahčina značilen skrajno nestrpen odnos do prostozidarjev in komunistov. Ko je v obdobju med obema svetovnima vojnama prišlo do spogledovanja med totalitarnim režimom in stranko, je Ahčin to povezovanje z nacizmom in s fašizmom skušal razložiti kot rešitev pred komunizmom in liberalizmom. V svojim razpravah je liberalizem obtožil kot glavnega krivca za gospodarsko in družbeno zmedo v svetu, komunizem in prostozidarstvo pa kot največjo nevarnost naše dobe. V času urednikovanja časnika Slovenec je bil Ahčin v zelo tesnih stikih z voditeljem stranke SLS, Antonom Korošcem. Funkcija Koroščevega vrhovnega časnikarja pa mu je v stranki omogočala velik vpliv na njeno politični usmeritev. Zgodovinopisje ga označuje tudi kot glavnega Koroščevega biografa.
Keywords: katoliški tabor, Slovenska ljudska stranka, Ivan Ahčin, liberalizem, komunizem, nacizem, fašizem, prostozidarstvo, antisemitizem.
Published: 22.04.2013; Views: 1315; Downloads: 113
.pdf Full text (632,28 KB)

4.
5.
PODOBA NEMČIJE V ROMANU “NACH MITTERNACHT” AVTORICE IRMGARD KEUN (1937)
Boštjan Drozg, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira leta 1937 objavljeni roman Nach Mitternacht (Po polnoči) avtorice Irmgard Keun. Roman tematizira pronicanje fašistoidne ideologije v obstoječe kolektivne, miselne vzorce in družbene spremembe, ki temu sledijo. Pri tem avtorica črpa iz dogodkov, ki jim je priča, od zmage nacionalsocialistov na volitvah leta 1933 do trenutka, ko je prisiljena zapustiti domovino. Na ta način ustvari presenetljivo natančno sliko nacionalsocialističnega državnega aparata, njegovih represivnih organov in instrumentov oblikovanja javnega mnenja. Primerljive zgodovinske analize nacionalsocialistične represije so nastale šele desetletja po koncu druge svetovne vojne, kar je razvidno iz primerjave s sekundarno literaturo. Irmgard Keun kot mojstrica psihološke konfiguracije ustvari literarno podobo ‘avtoritativne osebnosti’, ki jo številni psihoanalitiki vidijo kot osnovo fašistoidne mentalitete, in je predmet mnogih psiholoških študij nastalih po vojni. Psihološke značilnosti identitet antagonistov in antagonistk je avtorica poskušala določiti s pomočjo teorije Wilhelm Reicha oz. je to uporabila kot možno znanstveno osnovo za koncipiranje literarnih likov. Irmgard Keun v svojem Romanu fikcionalizira tako manifestne kot latentne elemente nacionalsocialistične represije, s čimer že leta 1937 ovrže monokavzalni pristop k razlagi fenomena nacionalsocializma, ki je ovrgel mnoge, po vojni napisane študije.
Keywords: Nach Mitternacht, Irmgard Keun, nacionalsocializem, fašizem, avtoritativna osebnost, literatura nemškega eksila.
Published: 24.06.2016; Views: 602; Downloads: 50
.pdf Full text (402,90 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica