| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SVOBODA GIBANJA DRUŽINSKIH ČLANOV DRŽAVLJANOV EU V LUČI ZADEVE METOCK
Lara Grušovnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavam pravico svobodnega gibanja družinskih članov državljanov Evropske unije v luči zadeve Metock. V prvem delu predstavljam postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije, nadaljujem z opisom pravice do prostega gibanja državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov s poudarkom na Evropskem državljanstvu in Direktivi 2004/38/ES, ki ureja pravico državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Omenjam tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Schengenski režim. Na koncu prvega dela povzemam odločitev Sodišča v zadevi Akrich s področja prostega gibanja delavcev in njihovih družinskih članov. V drugem delu diplomskega dela analiziram zadevo Metock, preko katere želim ugotoviti obseg pravice do prostega gibanja družinskih članov državljanov Evropske unije, ki so državljani tretjih držav. Sprva opisujem dejansko stanje in navajam stališča tožnikov in toženca, končam z argumenti in sodbo Sodišča ter sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca.
Keywords: Direktiva 2004/38/ES, zadeva Metock, zadeva Akrich, evropsko državljanstvo, postopek predhodnega odločanja, Schengenski režim, Listina EU o temeljnih pravicah, pravica prostega gibanja državljanov EU in njihovih družinskih članov.
Published: 22.12.2009; Views: 2800; Downloads: 527
.pdf Full text (409,60 KB)

2.
NEKATERI VIDIKI OBLIKOVANJA EVROPSKEGA DRŽAVLJANSTVA
Primož Lampret, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Državljanstvo se je skozi zgodovino spreminjalo in se še spreminja. Evropsko državljanstvo je nastalo kot posledica evropskih integracij s številnimi pogodbami in pravnimi členi, ki vsebujejo predpise veljavne za vse članice integracij. Evropsko državljanstvo je posledica širitve Evropske unije po ozemlju Evrope. Z leta v leto obseg Evropske unije raste in z njim število evropskih državljanov. Pojavi se vprašanje, ali se vsi državljani članic zavedajo, da so postali evropski državljani, saj je po raziskavah pomen nacionalne identitete še vedno večji od evropske identitete. Oblikovanje evropskega državljanstva je vseživljenjski proces in se dotika vseh starostnih skupin prebivalstva. Ogromno vlogo pri oblikovanju evropskega državljanstva imajo vzgojno — izobraževalne institucije, ki z različnimi cilji in vsebinami pomagajo učencem pri tem, da se zavedajo evropskega državljanstva. Žal pa je oblikovanje evropskega državljanstva odvisno predvsem od učiteljev in učencev, saj v učnih načrtih ni dovolj vsebin in ciljev, ki bi se s tem neposredno ukvarjali. Tako so, ne samo učencem temveč vsem, v oporo akcijski programi in društva, ki spodbujajo oblikovanje evropskih državljanov z različnimi projekti in programi. Ne smemo pa pozabiti na nenadomestljivost medijev, ki ob ustrezni uporabi pripomorejo do izbire informacij iz vseh področij.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, Evropska unija, zakonodaja Evropske unije, evropsko državljanstvo, evropska identiteta, učni načrti, društva in programi
Published: 24.01.2011; Views: 1879; Downloads: 173
.pdf Full text (962,82 KB)

3.
OBRNJENA SOLANGE DOKTRINA KOT ODRAZ DINAMIČNEGA RAZVOJA PRAVA EU
Nina Grasselli, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Z ozirom na stopnjo integracije, ki jo EU dosega, natančneje na dejstvo, da EU ni več zgolj oblika ekonomske povezave med državami članicami, ampak da je ta tvorba že prerasla v politično unijo, ki priznava širok spekter človekovih pravic (mislim zlasti na novosti, ki jih je vpeljala Lizbonska pogodba – podelitev enake zavezujoče narave Listini o temeljnih pravicah, kot jo imajo primarni pravni akti EU in podelitev pravne osebnosti Uniji, ki je tako lahko pristopila k Svetu Evrope in postala podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki jo zavezuje), se v teoriji zastavlja vprašanje, ali se je EU razvila že tako daleč, da bi se lahko preko instituta evropskega državljanstva uvedlo varstvo temeljnih pravic na ravni prava EU. V želji po iskanju čim bolj praktičnih in učinkovitih pravnih rešitev so teoretiki zasnovali inovativen predlog obrnjene Solange doktrine, v izvirniku poimenovane »Reverse Solange«, ki že dobiva svoje prve zagovornike in nasprotnike. Za svoje izhodišče jemljejo »bistvo« državljanstva EU, kot je bilo opredeljeno v sodbi Sodišča EU v zadevi Ruiz Zambrano, in sicer z razlago člena 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije in ob tem zagovarjajo, da lahko takšna razlaga Sodišča služi kot povezava med institutom državljanstva EU in konceptom varstva temeljnih pravic – namreč tudi v povsem notranjih situacijah »bistvo« državljanstva EU preprečuje kršitve temeljnih pravic. V tej nalogi zato, ob upoštevanju ustrezne sodne prakse, preučujem izvor doslej zadovoljivo uveljavljenega pravila Solange, ki predstavlja izjemo od načela primarnosti prava EU. Z ozirom na novejše razvojne tendence EU pa v nadaljevanju predstavljam zamisel o obrnjenem Solange pravilu, kako naj bi se le-to oblikovalo in funkcioniralo v praksi, prikazujem argumente, ki so mu v prid in jih soočam s protiargumenti oziroma ugotavljam, ali morda ostaja doslej uveljavljena izjema od načela primarnosti še naprej utemeljena.
Keywords: Solange, Reverse Solange, Lizbonska pogodba, evropsko državljanstvo, človekove pravice, Ruiz Zambrano, Kadi, ustavni pluralizem
Published: 28.02.2013; Views: 1479; Downloads: 383 
(1 vote)
.pdf Full text (782,89 KB)

4.
PROSTO GIBANJE DELAVCEV EVROPSKI UNIJI
Nina Tertinek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Že od razvoja človeštva je človek podvržen migracijam, bodisi iz radovednosti, želje po spremembi in spoznanju “drugega sveta”, bodisi iz potrebe po preživetju in boljšem ekonomskem položaju. Kljub temu, da se o delu v tujini veliko govori in piše, pa se presenetljivo majhen odstotek ljudi dejansko odloči za ta korak. Pogosto predstavlja oviro tuj jezik ter strah pred novitetami, novim okoljem in izgubo prijateljev ter sorodnikov. V moji diplomski nalogi bom predstavila kako je postopno prišlo do svoboščin notranjega trga. Svoboda gibanja oseb je poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala tudi ena temeljnih svoboščin notranjega trga. Menim, da je ekonomska liberalizacija v nasprotju s protekcionizmom dobra, saj z vzpostavitvijo notranjega trga Evropske unije (v nadaljevanju EU), sodelovanjem in odprtostjo držav članic pridobimo večjo ponudbo na trgu in posledično zaradi konkurence tudi nižje cene ter višjo kakovost izdelkov. V drugem delu, ko bom prešla v tako imenovano jedro diplomske naloge, pa bom predstavila institut prostega pretoka oseb oz. natančneje delavcev ter “parazitske pravice” članov njihovih družin. V EU je prepovedana tako neposredna kot posredna diskriminacija na podlagi državljanstva, s prepovedjo pa je omogočeno, da državljani katerekoli države članice EU delajo v katerikoli članici po enakimi pogoji kot domači delavci. Zaradi mojega osebnega zanimanja glede odhoda v tujino, pa se bom dotaknila tudi vprašanja priznavanja poklicnih kvalifikacij, posebej teme vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij za poklic pravnika. Na koncu diplomske naloge bo predstavljen institut evropskega državljanstva, ki je temelj pripadnosti EU ter vse manjše pravice državljanov tretjih držav, ki so sorazmerne s potrebo po delovni sili.
Keywords: Migracije, svoboščine notranjega trga, ekonomska liberalizacija, diskriminacija, vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij, evropsko državljanstvo.
Published: 14.05.2013; Views: 1153; Downloads: 321
.pdf Full text (753,21 KB)

5.
Primerjalna analiza ureditve volitev v Evropski parlament (v 28 državah članicah)
Mateja Ertl, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana ureditev volitev v Evropski parlament, s poudarkom na primerjavi ureditve med 28 državami članicami. Najprej je predstavljen sam pojem, pomen in razvoj volitev v Evropski parlament. Diplomska naloge je razdeljena na dva sklopa in sicer ureditev volitev v Evropski parlament, kot jo določa evropska zakonodaja in na del, kjer je ureditev določenih vprašanj prepuščena posamezni državi članici. Na ravni evropske zakonodaje je poudarek na določbah o predstavnikih Evropskega parlamenta, na ureditev volilnega sistema in načelu državljanstva Evropske unije in s tem povezane volilne pravice. Drugi del vsebuje primerjalno analizo ureditve volilnega sistema držav članic. Oba dela se v resnici prepletata, saj evropska zakonodaja postavlja temelj, v okviru katerega se lahko zakonodaje držav članic gibajo. Evropska zakonodaja določa le nekatere skupne elemente volitev, kot so petletna mandatna doba parlamenta, omejitev števila vseh poslancev (750 +1) in njihovo razporeditev po državah (najmanj 6 in največ 96 poslancev), dneve za izvedbo volitev (med četrtkom in nedeljo), določbe o nezdružljivosti funkcij in, z zadnjo spremembo Bruseljskega akta, tudi določbo o enotnem – proporcionalnem volilnem sistemu. Ostali volilni elementi, kot so pogoji za kandidiranje na volitvah v Evropski parlament, pogoji za pridobitev aktivne in pasivne volilne pravice, določbe o volilnih enotah, volilnem pragu in formuli za razdelitev volilnih glasov so prepuščeni zakonodajam držav članic. Prav tako se države članice same odločijo o telesu, ki bo potrjevalo mandate in obravnavalo morebitne pritožbe. Najprej se potrditvi mandat poslanca v oviru države članice, nato se izvede potrditev še v okviru Evropskega parlamenta.
Keywords: volitve v Evropski parlament, volilna pravica, volilne enote, volilni prag, volilne formule, kandidiranje, evropsko državljanstvo, države članice.
Published: 20.09.2016; Views: 513; Downloads: 44
.pdf Full text (652,44 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica