1. Proces Evropske integracije Črne Gore kot države Zahodnega Balkana : magistrsko deloJelena Bulajić, 2024, master's thesis Abstract: Študij magistrskega dela se osredotoča na proces evropske integracije Črne gore kot države Zahodnega Balkana. Glavni motivacijski dejavnik te študije je njen pomen in aktualnost v kontekstu evropske perspektive Črne gore. Namen raziskave je predstaviti proces vključevanja Črne gore v EU in njene perspektive kot države Zahodnega Balkana z ugotavljanjem ključnih dosežkov in glavnih ovir na poti do članstva v Evropski uniji.
Problematika Zahodnega Balkana odpira vprašanje razlogov za podaljševanje evropskega integracijskega procesa. Vladavina prava, dobro upravljanje in temeljne pravice so za EU ključna področja in najpomembnejši dejavniki pri oceni napredka držav Zahodnega Balkana.
Črna gora je prevzela vodilno vlogo pri postavljanju Zahodnega Balkana na pot poskusov gradnje tesnejših vezi z EU. Njene zgodovinske in geografske vezi z evropsko celino vzbujajo težnje po evropski integraciji. Črna gora je od razglasitve neodvisnosti od Srbije leta 2006 kot svoj ključni strateški cilj poudarjala evropsko integracijo. Za proces Črne gore je temeljna reforma uskladitev pravnih, gospodarskih in institucionalnih okvirov z evropskimi standardi. Črna gora velja za državo kandidatko, ki izkazuje največjo usklajenost z zunanjo politiko EU, vendar njena notranja politika in zavezanost vladavini prava ovirata njeno popolno uskladitev s politikami EU. S premagovanjem teh izzivov bi lahko imela Črna gora obetavno evropsko prihodnost kot država članica EU. Keywords: Evropske integracije, države Zahodnega Balkana, Evropska unija, proces Črne Gore, evropski standardi. Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (2,76 MB) |
2. Primerjalna analiza poročanja organizacij sektorja promet in skladiščenje o trajnostnih vidikih razvojaMojca Horvat, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu proučujemo poročanje o trajnostnih vidikih razvoja organizacij v sektorju promet in skladiščenje. Vse večji pomen v svetu se namenja trajnostnim informacijam, hkrati pa to področje še vedno ni dovolj natančno opredeljeno, da bi omogočalo boljšo preglednost, zanesljivost in primerljivost trajnostnih informacij. Srečujemo se s problemom, da finančne informacije, povezane s trajnostjo, niso dovolj natančne. Pomembno je, da skrbno pregledamo zakonsko podlago in določimo kriterije, s pomočjo katerih se lažje oceni vrednost podanih trajnostnih informacij izbranih podjetij. Največji poudarek v magistrskem delu je na trajnostnem poročanju. Vidiki trajnostnega poročanja so v veliko pomoč pri predstavitvi podjetja glede vplivov podjetja na okolje, širšo družbo in njegovo delovanje ter obratno, glede vplivov okolja in družbe na poslovanje podjetja. Pomembno je, da problem dobro poznamo in ga pravilno opredelimo. Glavni cilj je ugotoviti, koliko in kakšne informacije o trajnostnosti podajajo izbrane družbe v sektorju promet in skladiščenje. Za pomoč pri poročanju o trajnostnih vidikih razvoja obstaja več podlag, oblikovanih je bilo več okvirov, s pomočjo katerih se rešuje probleme podajanja preglednih informacij o trajnostnosti. Delo se osredotoča na veljavno in aktualno CSRD direktivo ter na podlagi omenjene direktive pripravljene evropske standarde za poročanje o trajnosti. Podrobneje je predstavljena zakonska podlaga trajnostnega poročanja in kratka zgodovina ter začetki standardiziranega poročanja. Magistrsko delo predpostavlja, da družbe poročajo o trajnostnih vidikih razvoja in proučuje podajanje trajnostnih informacij petindvajsetih družb. Vse družbe poslujejo v Sloveniji in so v naslednjih letih primorane poročati po aktualni direktivi CSRD. Hkrati se delo omejuje na družbe v sektorju promet in skladiščenje. Najpomembnejši vidik trajnosti družb v tem sektorju so emisije. Delo proučuje, ali družbe emisijam namenjajo posebno pozornost in ali se zavzemajo za njihovo zmanjševanje oziroma odpravljanje. V analizi se delo omejuje na družbe, ki imajo prijavljeno svojo dejavnost v Sloveniji in so zavezanci po aktualni direktivi za poročanje o trajnostnem razvoju podjetja, t. i. Direktiva CSRD. Opravljena je analiza poročil podjetij za poslovno leto 2017 in poslovno leto 2022. Upoštevane so podane trajnostne informacije, ki jih družba podaja v letnem poročilu poslovanja ali se v poročilu na njih sklicuje. S pomočjo vprašalnika primerjalne analize, ki je oblikovan pretežno na podlagi direktive CSRD in evropskih standardov poročanja o trajnostnosti, so proučena vsa poročila izbranih družb za obe navedeni poslovni leti. Po proučitvi informacij, podanih s strani izbranih družb in s pomočjo izdelanega vprašalnika analize, ugotavljamo, da v poslovnem letu 2022, v primerjavi s poslovnim letom 2017, večina izbranih analiziranih družb predstavlja trajnostne informacije. Hkrati so te informacije bolj natančne kot informacije za predhodno poslovno leto. Ker obveza priprave in poročanja trajnostnih informacij po direktivi CSRD za zavezance podjetja začne veljati v naslednjih letih, nekatere družbe še ne poročajo o trajnostnosti. Keywords: Poročanje o trajnostnem razvoju, EU direktiva za poročanje o trajnostnem razvoju podjetja, evropski standardi poročanja o trajnosti, sektor promet in skladiščenje. Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 85; Downloads: 20
Full text (3,19 MB) |
3. Sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih : magistrsko deloJasmina Mitev, 2022, master's thesis Abstract: Univerzalna definicija sovražnega govora ne obstaja, zato se ta v okviru posameznih držav in organizacij, predvsem pa na eni strani na evropskih tleh, na drugi strani pa na ameriških tleh, razlikuje. Enako velja za sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih, četudi so zanj dodatno značilne še nekatere ključne lastnosti, kot so stalnost, potujočnost, anonimnost, medjurisdikcijska narava spletnih vsebin, širok nabor spletnih družbenih omrežij, etc. Problematika se pojavi že pri samoregulacijskih politikah posameznih spletnih družbenih omrežjih, pri čemer je razvidno, da e.g. Facebook, Instagram in Twitter, kot ena izmed največjih tovrstnih omrežij, sovražni govor pojmujejo drugače. S tem imamo v mislih razlike že v samem poimenovanju tega pojma, nadalje razlike glede tega, koga oziroma katere skupine posamezna spletna družbena omrežja vštevajo med zaščitene kategorije na podlagi določenih osebnih okoliščin, nenazadnje pa v podrobnejši izpeljavi teh splošnih definicij. Ta spletna družbena omrežja torej sovražni govor najprej prepoznavajo, nato pa se nanj morebiti odzivajo in ga sankcionirajo predvsem preko svojih lastnih smernic oziroma pravil. Do te situacije pride, ker platforme družbenih medijev običajno niso vezane na teritorialnost oziroma jurisdikcijo določenega ozemlja, na katerem se zgolj uporabljajo, nimajo pa tam svojega sedeža podjetja. V kolikor pa ima določeno podjetje družbenih medijev sedež v določeni nacionalni jurisdikciji, bodo predpisi te jurisdikcije nanj neposredno vplivali, kar bo posledično (običajno) pomenilo tudi večjo odzivnost na (dodatne) zahteve te jurisdikcije po omejitvi sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih. A izpostaviti velja, da večino teh spletnih družbenih omrežij upravljajo ameriška (zasebna) podjetja, s sedežem v posameznih državah Združenih držav Amerike, zato se zanje (običajno) uporabi zgolj tista jurisdikcija, ki je značilna za ameriški prostor. Za slednjega je sicer res značilna poudarjena svoboda govora kot splošno pravilo že na ustavni ravni, a se ta v skladu z odločitvami sodišč ne razširi na zasebna podjetja. To poenostavljeno pomeni, da so ta podjetja upravičena do uporabe svojevrstnih (lastnih) smernic, glede katerih je njihova odgovornost izključena. Ravno nasprotno pa za evropske standarde ni dovolj, da bi bil sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih prepuščen njihovi samostojni ureditvi, zato je zanje značilna strožja ureditev bodisi na ravni posameznih držav bodisi na mednarodni ravni. Predvsem pri prvi je potrebno biti izjemno previden, da ne bi s takšno ureditvijo organi posameznih držav pretirano posegali v eno izmed temeljnih svoboščin posameznika, tj. v svobodo izražanja. Zato je toliko pomembnejša ureditev tematike na mednarodni ravni, predvsem z ureditvijo Evropske unije, ki do tovrstne tematike pristopa previdneje, a hkrati daje minimalna skupna načela prepoznavanja, odziva in posledic sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih njenim državam članicam. Keywords: sovražni govor, spletna družbena omrežja, Facebook, Instagram, Twitter, evropski standardi, ameriški standardi, svoboda izražanja Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 1587; Downloads: 197
Full text (1,45 MB) |
4. ANALIZA MINIMALNIH STANDARDOV ZA OBVEŠČENOST DOLŽNIKA O POSTOPKIH V NESPORNIH ZADEVAH PO UREDBI ŠT. 805/2004Sara Žolger, 2021, master's thesis Abstract: Evropsko civilno procesno pravo je z razvojem prineslo veliko sprememb in izboljšav v ureditvi določenih procesnih pravil znotraj območja EU ter predvsem omogočilo enostavnejše, enotnejše in hitrejše postopke izvršbe v drugi državi članici z zagotovitvijo polnega načela prostega pretoka sodnih odločb med državami članicami. Uredba št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov je še posebej pomembna, saj je bil s slednjo uveden postopek evropskega naloga za izvršbo za nesporne zahtevke in hkrati odprava eksekvature, ki pomeni prosti pretok sodb, sodnih poravnav in javnih listin med državami članicami brez vmesnih postopkov. Odprava eksekvature torej pomeni ukinitev kakršnegakoli postopka v državi izvršbe, kjer bi se opravil preizkus ali sodba iz druge države izpolnjuje pogoje za učinkovanje v državi izvršbe in je močno povezana z načelom medsebojnega zaupanja med različnimi pravnimi redi držav članic. Glede na navedeno je potrebno dodati, da se postopek izdaje sodbe v celoti opravi skladno z nacionalnim pravnim redom države članice. Šele kasneje v primeru postopka za izdajo potrdila o evropskem izvršilnem naslovu se opravi presoja, ali postopek, ki je tekel po nacionalnih pravilih, ustreza vsem zahtevam Uredbe 805/2004. Slednja tako ne vzpostavlja enotnega postopka izvršbe za vse države članice EU in tudi ne pomeni obveznosti za države članice, da prilagodijo svojo nacionalno zakonodajo minimalnim postopkovnim standardom, ki jih določa. Pomeni le možnost za upnika, da lahko zoper dolžnika uveljavlja izvršbo za svojo terjatev v drugi državi članici na podlagi potrdila o evropskem nalogu za izvršbo. Obenem je potrebno poudariti, da morajo za izdajo le-tega biti izpolnjeni določeni pogoji skladno z Uredbo 805/2004. Posebna pozornost je namenjena pojmu nespornih zahtevkov, saj je v primeru, ko gre za pasivno nesporni zahtevek v nasprotju z aktivno nespornim zahtevkom, za katerega je toženec aktivno izrazil soglasje, potreben še preizkus skladnosti postopka z minimalnimi standardi za postopke o nespornih zahtevkih po Uredbi 805/2004. Minimalni standardi se nanašajo na vročanje listin dolžniku ali zastopnikom dolžnika, zagotovitev ustreznih informacij dolžniku o zahtevku in postopkovnih korakih, ki so potrebni za ugovarjanje zahtevku, popravek neskladnosti z minimalnimi standardi in pravno sredstvo v izjemnih primerih. Našteti minimalni standardi so pomembni predvsem z vidika zagotovitve obveščenosti dolžnika o postopkih, ki jih je sodišče uvedlo proti njemu ter zagotavljanju ustrezne procesne garancije v postopku. Keywords: Uredba št. 805/2004, nesporni zahtevek, evropski nalog za izvršbo, minimalni standardi Published in DKUM: 10.03.2021; Views: 910; Downloads: 83
Full text (589,74 KB) |
5. Osnove projektiranja konstrukcijMiroslav Premrov, Erika Kozem Šilih, 2017, reviewed university, higher education or higher vocational education textbook Abstract: Učbenik »Osnove projektiranja konstrukcij« je namenjen kot osnovno gradivo in pomoč pri dodiplomskem študiju s področja projektiranja gradbenih konstrukcij. V učbeniku so podane vse najvažnejše teoretične osnove iz področja projektiranja, analize gradbenih obtežb in potresnega inženirstva, ki so osnova za razu-mevanje obnašanja gradbenih konstrukcij. Vsebina učbenika se glede osnovnih zahtev projektiranja navezuje na zahteve sledečih Evropskih standardov: Evrokod: Osnove projektiranja konstruk-cij, Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije - 1.1.del: Splošni vplivi - Pro-storninske teže, lastna teža, koristne obtežbe stavb, Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije - 1.3.del: Splošni vplivi - Obtežba snega, Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1.4.del: Splošni vplivi - Vplivi vetra ter Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij – 1.del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe. Keywords: gradbene konstrukcije, analiza obtežb, potresno inženirstvo, evropski standardi za projektiranje konstrukcij, gradbeništvo Published in DKUM: 31.03.2017; Views: 3959; Downloads: 478
Link to file |
6. Statična analiza lesene montažne hiše tipa "Lumar" s primerjavo po nacionalnih dodatkihDavid Nežič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Vsaka država, ki ima v veljavi evropske standarde Evrokod, ima možnost podati svoja priporočila k osnovnim standardom v nacionalnih dodatkih. V diplomskem delu so preučeni nacionalni dodatki in narejena analiza obtežb za pet evropskih držav glede na leseno montažno hišo. Osnova je povzeta po montažni hiši tipa "Lumar", na novo pa so izrisani načrti. Analiza obtežb in horizontalna statična analiza je narejena za Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico. Predstavljena je tudi primerjava med postopki določitve obtežb na konstrukcijo glede na nacionalne dodatke omenjenih držav. Kot rezultat je prikazana primerjava izkoriščenosti različnih sistemov stenskih panelov za vse države. Keywords: lesena montažna gradnja, lesene montažne hiše, statična analiza, obtežbe, analiza obtežb, evropski standardi, nacionalni dodatki Published in DKUM: 07.06.2016; Views: 1888; Downloads: 321
Full text (7,48 MB) |
7. SPREMINJANJE PREMOŽENJSKO - FINANČNEGA STANJA ZAVAROVALNIC PRED UVEDBO SOLVENTNOSTI IIVladoša Lutar Markovič, 2012, master's thesis/paper Abstract: Biti priča pomembnega razvoja novega solventnostnega režima za zavarovalnice iz držav članic Evropske skupnosti, kot je režim Solventnost II, je neponovljivo. Vse od zametkov idej, ki so se pojavile v letu 2000, pa do danes, leta 2012, je potekal razvoj novega kompleksnega režima solventnosti, imenovanega Solventnost II. Pri tem projektu so pod okriljem Evropske komisije intenzivno sodelovali Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine CEIOPS, evropski nadzorni organ EIOPA in zavarovalnice držav članic ES. Razvoj novega režima je potekal zelo odprto skladno s štiristopenjskim Lamfalussyjevim procesom, pri čemer je bila želja, da bi se v izvajanje kvantitativnih študij učinkov med razvojem režima vključile številne zavarovalnice iz Skupnosti. Kvantitativne študije učinkov novega solventnostnega režima na premoženjsko-finančno stanje zavarovalnic (ang. QIS Quantitative Impact Study), s pomočjo katerih se je gradil in razvijal nov solventnostni režim, so se večkrat ponavljale. Zato so bile zavarovalnicam iz držav članic ES dane možnosti spoznavati ter proučevati, kaj jim bo nov režim doprinesel.
Z raziskavo v magistrski nalogi smo predstavili ključne izzive, s katerimi se bodo morale zavarovalnice soočiti pri sprejemu novega solventnostnega režima, in hkrati pomembnejše spremembe mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) na področju premoženjsko–finančnega stanja zavarovalnic v ES. Ugotovitve so pokazale, da so zavarovalnice, zlasti tiste, ki poročajo v skladu z MSRP, že s sedanjo strukturo premoženjsko-finančnega stanja v glavnem solventne tako po zahtevah trenutnega kot tudi prihajajočega solventnostnega režima. Kakšen bo učinek novega solventnostnega režima bomo lahko zares spoznali čez čas, ko se bo nova direktiva Solventnosti II v popolnosti implementirala v zavarovalnicah. Keywords: Nov solventnostni režim za zavarovalnice, direktiva Solventnost II, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine CEIOPS, evropski nadzorni organ EIOPA, Lamfalussyjev proces, kvantitativna študija QIS, mednarodni računovodski standardi MSRP, implementirala. Published in DKUM: 23.05.2012; Views: 2628; Downloads: 314
Full text (1,03 MB) |
8. SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALIDenis Kiralj, 2010, undergraduate thesis Abstract: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države.
SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev. Keywords: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi Published in DKUM: 01.02.2011; Views: 2820; Downloads: 228
Full text (6,39 MB) |
9. LESEN RAZGLEDNI STOLP NA GOLEKU PRI ZREČAHDarko Makovec, 2010, undergraduate thesis Abstract: Namen diploske naloge je računska analiza in dimenzioniranje novega lesenega razglednega stolpa na Goleku pri Zrečah po predpisih Eurocode.
Razgledni stolp je skupne višine 25.29m, njegova tlorisna površina je 6.30 x 6.30 m. Stolp je temeljen na štirih točkovnih temeljih. Zgrajen iz bukovega lesa kvalitete D50 in zavetrovan z jeklenimi palicami kvalitete S355/510. Razdeljen je na šest segmentov. Pokrit z štirikapno streho prekrito iz skodel. Stopnišče se nahaja znotraj stolpa in je sestavljeno iz šestih stopniščnih ram.
V prvem delu diplome smo se odločili o tipu in izgledu stolpa. Določili smo njegove dimnzije in ga izrisali. V drugem delu smo se lotili računske analize z pomočjo računalniškega orodja TOWER in ga z dimenzionirali v skladu z Eurocodi 1,3,5,8. Keywords: gradbeništvo, lesene konstrukcije, leseni stolp, razgledni stolp, evropski standardi, analiza konstrukcij, dimenzioniranje Published in DKUM: 10.06.2010; Views: 5248; Downloads: 378
Full text (3,61 MB) |
10. |