| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Neposredno izvršljiv notarski zapis po slovenskem in evropskem pravu ter sodna praksa : magistrsko delo
Sara Čobec, 2021, master's thesis

Abstract: Neposredno izvršljiv notarski zapis je javna listina, ki jo sestavi pooblaščena oseba (notar) in dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano. Stranki se lahko že v naprej dogovorita , da bo pogodba neposredno izvršljiva, ki jo skleneta v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Ko so izpolnjeni zakonski pogoji, ni potrebno najprej vlagati tožbe, čakati na pravnomočno sodbo in šele na podlagi tega predlagati izvršilni postopek. Upnik lahko takoj zahteva izvršbo, kar pomeni, da lahko pride do poplačila svoje terjatve hitreje in tudi ugodneje. Z globalizacijo pa so se razširili tudi čezmejni ali mednarodni pravni posli, kar je pokazalo potrebo po ureditvi izvršilnega postopka, ki bi bil hiter in enoten. Države članice so poskušale vzpostaviti poenostavljene postopke za izvršbo terjatev, ampak se vsebina nacionalnih zakonodaj tako kot tudi učinkovitost domačih postopkov močno razlikujejo. Poleg tega pa so tudi izvršilni postopki v čezmejnih zadevah pogosto nedopustni ali celo neizvedljivi. Evropski nalog za izvršbo oziroma evropski izvršilni naslov uvaja unificirana pravila za čezmejno izvršbo na podlagi tujih odločb in prispeva k izboljšanju razumevanja ureditev izvršbe v Evropski Uniji (v nadaljevanju: EU). Uredba o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju: UEIN) zagotavlja hitro in učinkovito izvršbo neporavnanih, a nespornih terjatev, kar je pa tudi bistvenega pomena za gospodarske subjekte v EU, saj zamude pri plačilih ogrožajo plačilno sposobnost podjetij. Razlike med nacionalnimi sistemi tako povzročajo tudi izkrivljanje konkurence, zaradi ovir za dostop do učinkovitega pravnega varstva v čezmejnih zadevah in neenakih procesni sredstev, ki so na voljo upnikom v različnih državah članicah. Zato je potrebna enotna zakonodaja na tem področju, ki omogoča enake pogoje za upnike in dolžnike po vsej EU. V magistrski nalogi obravnavam neposredno izvršljiv notarski zapis po pravu Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) in po pravu EU s poudarkom na Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.
Keywords: Uredba št. 805/2004, izvršljiva notarska listina, tuj notarski zapis, izvršilni postopek, mednarodni izvršilni postopek, evropski izvršilni naslov, javne listine.
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 1569; Downloads: 393
.pdf Full text (1,24 MB)

2.
RUBEŽ PRI ORGANIZACIJAH ZA PLAČILNI PROMET
Natalija Borko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet se v praksi pojavlja kot eno izmed najpogosteje uporabljenih izvršilnih sredstev. K temu zagotovo napeljuje dejstvo, da je postopek izvršbe s tem izvršilnim sredstvom nekoliko enostavnejši in hitrejši, kar pritegne upnike, ki si želijo čimprejšnjega poplačila terjatve, hkrati upniku nastanejo tudi manjši začetni stroški, ki jih je sprva dolžan sam založiti. Po fazi dovolitve izvršbe, ostane manj izvršilnih dejanj, ki so potrebna za izvršitev terjatve, izvršba se opravi z rubežem in prenosom terjatve v izterjavo, kar sodišče naloži organizaciji za plačilni promet le z enim sklepom. Poplačilo upnika je celo možno še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, seveda ob izpolnitvi določenih pogojev. V kolikor ima dolžnik na svojem računu rubljiva sredstva, je lahko upnik še najhitreje poplačan. Po drugi strani se postavlja vprašanje učinkovitosti tovrstne izvršbe, saj je le malo primerov, da bi se poplačilo upnika izvedlo takoj, bolj pogosto se pojavljajo primeri, da je dolžnik prezadolžen, da na račun ne prejema rubljivih sredstev, da organizacije za plačilni promet zapirajo račune. V diplomskem delu tako predstavljam prednosti in slabosti oziroma pomanjkljivosti tovrstne izvršbe, probleme, s katerimi se upniki soočajo in hkrati nekatere morebitne rešitve. Posebej predstavljam rubež pri organizacijah za plačilni promet, predvsem z vidika pravic, ki se z njim upniku zagotavljajo. Poudarek je tudi na vlogi organizacije za plačilni promet ter njeni odgovornosti. Nadalje predstavljam pojem zavarovanja upnikove terjatve pred njeno prisilno izterjavo ter možnosti zavarovanja upnika s predhodno in začasno odredbo. Za zaključek diplomskega dela predstavljam nekatere možnosti varstva upnika, ki mu jih poleg nacionalne zakonodaje zagotavlja zakonodaja EU, in sicer Uredba UEIN in Uredba UEPN.
Keywords: izvršba, rubež, prenos, organizacija za plačilni promet, predhodna odredba, začasna odredba, evropski izvršilni naslov, evropski plačilni nalog
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1877; Downloads: 216
.pdf Full text (514,16 KB)

3.
Učinki notarskega zapisa
Manca Jerše, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo podrobno razčlenili učinke notarskega zapisa, ki je najpomembnejša notarska listina, ki jo sestavljajo notarji. V prvem delu diplomske naloge so opisane notarske listine, s čimer smo želeli poudariti njihove razlike v pravnem učinkovanju in opozoriti na pomembnost notarskega zapisa prav zaradi pravnih učinkov, ki jih ima. Vse notarske listine so javne listine, vendar ima notarski zapis še vrsto drugih pravnih učinkov, ki strankam zagotavljajo pravno varnost - na primer učinek veljavnosti pravnega posla, ki je sestavljen v notarskem zapisu, in seznanitev strank s pravnimi posledicami pravnega posla s strani notarja - za razliko od ostalih notarskih listin, notar tudi odgovarja za vsebino listine, ki je sestavljena v notarskem zapisu. Zakon o Notariatu vsebuje vrsto določb in pravil, ki zagotavljajo, da bo notar svoj poklic opravljal strokovno, vestno, pošteno in nepristransko. V tretjem in četrtem delu diplomskega dela smo želeli poudariti kako že sama stroga obličnost, način sestavljanja in vsebina notarskega zapisa, kakor jih določa ZN, varuje stranke pravnega posla z namenom zagotoviti pomembne pravne učinke, ki jih ima notarski zapis. Za določene pravne posle je že na podlagi različnih zakonov, zaradi varovanja javnega interesa, predpisano, da morajo biti sestavljeni v obliki notarskega zapisa. Obličnost je predpisana zaradi dokazovanja pravnega posla in je tudi pogoj za njegovo veljavnost. Vendar pa se veliko pravnih poslov, za katere ni z zakonom predpisana obličnost notarskega zapisa, sklepa v tej obliki prav zaradi učinkov, ki jih ima notarski zapis. Določbe ZN o načinu sestavljanja in vsebini notarskega zapisa zagotavljajo, da ima notarski zapis učinke, ki smo jih podrobneje obrazložili v nadaljevanju diplomske naloge. V petem delu diplomskega dela smo podrobneje razčlenili pravne učinke, ki jih ima notarski zapis. Osredotočili smo se zlasti na najpomembnejša, in sicer na dokazni učinek notarskega zapisa kot javne listine in neposredno izvršljivost notarskega zapisa. V 20 letih delovanja notariata so Vrhovno sodišče Republike Slovenije in višja sodišča v zvezi z notarskim zapisom kot javno listino in z izvršljivostjo notarskega zapisa zavzela zanimivo sodno prakso, ki smo jo v diplomsko nalogo vključili pri posameznih poglavjih. V zadnjem delu diplomske naloge je opisan pomen notarskega zapisa v mednarodnem pravnem prometu, pri čemer je najpomembnejše, da notarski zapis učinkuje v tujem pravnem okolju brez zapletenih in dolgotrajnih postopkov legalizacije.
Keywords: notarski zapis, učinki notarskega zapisa, dokazni učinek notarskega zapisa kot javne listine, javna listina, neposredna izvršljivost notarskega zapisa, učinki notarskih listin v mednarodnopravnem prometu, evropski izvršilni naslov
Published in DKUM: 10.09.2015; Views: 2835; Downloads: 711
.pdf Full text (589,93 KB)

4.
IZVRŠBA V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI
Dušan Vrbovšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V civilnopravnih razmerjih imajo upniki pogosto težave s poplačili svojih terjatev zaradi nespoštovanja obveznosti nasprotne stranke. Dolžnika je potrebno na nek način prisiliti k izpolnitvi obveznosti. Predstavil sem različne možnosti upnikov, kadar njihove terjatve temeljijo na izvršilnem naslovu, verodostojni listini, plačilnem nalogu ali kadar gre za terjatev, ki jo je potrebno izvršiti v drugi državi članici EU. V primeru čezmejne izvršbe sem se omejil na Evropski plačilni nalog. V primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine so postopki poenostavljeni do te mere, da lahko, vsaj v prvem delu postopka, ki se lahko za upnika tudi uspešno zaključi s poplačilom terjatve, predlog za izvršbo vložijo tudi stranke, ki so sicer prava nevešče. Na drugi strani pa postopek dolžnikom omogoča pravna sredstva. Zakonodaja, tako nacionalna (slovenska) kot evropska (EU), s samo poenostavitvijo postopkov ne posega v pravice dolžnika do dokazovanja, da terjatev bodisi ne obstaja, ne obstaja v višini kot jo upnik navaja, ... V praksi se upniki, v nekaterih primerih, za izterjavo odločijo pooblastiti tretjo osebo. Pooblastilo je lahko dano tudi za dejanja pred vložitvijo predloga za izvršbo na sodišče. V diplomski nalogi je podrobneje predstavljen izvršilni postopek, različne možnosti upnika v postopku izvršbe glede sredstev izvršbe, iskanja dolžnikovega premoženja, ... V postopku izvršbe je upnik gospodar postopka. On je tisti, ki izbira sredstva izvršbe. Kljub temu pa dolžnik ni povsem prepuščen »samovolji« upnika. Predlaga lahko druga sredstva izvršbe, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, seveda pa lahko dolg tudi poplača. Poplačilo terjatve oziroma izpolnitev obveznosti je bistvo izvršilnega postopka.
Keywords: Upnik, dolžnik, izvršba, izvršilni naslov, verodostojna listina, sredstva izvršbe, predmeti izvršbe, denarna terjatev, plačilni nalog, Evropski plačilni nalog.
Published in DKUM: 24.04.2013; Views: 2607; Downloads: 700
.pdf Full text (364,73 KB)

5.
SEDANJOST IN PRIHODNOST IZVRŠITVE SODNIH ODLOČB V EU S POUDARKOM NA BRUSELJSKI UREDBI I
Brina Zadravec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava postopek razglasitve izvršljivosti sodnih odločb, izdanih v državi izvora, katerih izvršljivost se zahteva v drugi državi, pri čemer se osredotoča na ureditev v Bruseljski uredbi 1. Opisan in razložen je postopek izvršljivosti sodne odločbe, izdane v državi izvora, in ugovori zoper njeno razglasitev izvršljivosti, zajema pa tudi njegovo primerjavo z nekaterimi drugimi pravnimi akti na tem področju, ki obstajajo v zakonodaji EU, kot sta Uredba o evropskem izvršilnem naslovu in Uredba o evropskem plačilnem nalogu. Naloga prav tako prikazuje razvoj in pričakovan napredek Bruseljske uredbe 1 s predlogom BU 1, katerega namen je odprava eksekvature tudi v tem pravnem aktu EU. Določbe pravnih aktov EU avtorica dopolnjuje s prakso Sodišča EU, ki je temeljnega pomena za njihovo razlago.
Keywords: Čezmejna izvršba, razglasitev izvršljivosti, država izvora, država izvršbe, Evropska Unija, ugovor zoper tujo sodno odločbo, načelo kontradiktornosti, odprava eksekvature, evropski izvršilni naslov, evropski plačilni nalog
Published in DKUM: 14.12.2012; Views: 2452; Downloads: 910
.pdf Full text (438,75 KB)

6.
ZAMUDNA SODBA KOT EVROPSKI IZVRŠILNI NASLOV
Vesna Gorenjak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Dne 21.01.2005 je začela veljati Uredba (ES) št. 805/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21.04.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju UEIN), ki se je začela uporabljati dne 21.10.2005. Gre za revolucionarno novost v sistemu evropskega civilnega prava oziroma na področju mednarodne izvršbe in je odraz dosežene stopnje integracije ES. Pred sprejetjem UEIN je v ES glede postopka izvršitve tujega izvršilnega naslova (sodne odločbe, sodne poravnave, javne listine) veljalo, da je za učinkovanje tuje sodne odločbe v državi izvršbe potrebno, da država izvršbe dopusti izvršljivost (učinkovanje) tuje sodne odločbe na svojem teritoriju. Pri čezmejni izvršbi torej ločimo t.i. državo izvora (država, v kateri je izvršilni naslov izdan) in t.i. državo izvršbe, v kateri želi upnik opraviti izvršbo na dolžnikovo premoženje na podlagi izvršilnega naslova iz države izvora. Preden se tuj izvršilni naslov v državi izvršbe izvrši, je potrebno izvesti t.i. postopek eksekvature, v katerem se tuj izvršilni naslov razglasi za izvršljivega. V ES je postopek eksekvature urejen v III. Poglavju Uredbe 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I — BU I). Cilj UEIN je pospešitev postopkov čezmejne izvršbe v državah članicah ES (z izjemo Danske) in njihova pocenitev (10. točka preambule k UEIN). Za največjo oviro pri pocenitvi in pospeševanju čezmejnih izvršilnih postopkov znotraj ES je evropski zakonodajalec štel postopek eksekvature (8. točka preambule k UEIN). Da bi omogočil hitro, enostavno in cenejšo mednarodno izvršbo, je zakonodajalec v UEIN postopek eksekvature odpravil (5. člen UEIN), pristojnost za ponovno omejeno preverjanje sodne odločbe prenesel s sodišča v državi izvršbe na sodišče v državi izvora (6. člen UEIN) ter razloge za nepriznanje tuje sodne odločbe vsebinsko skrčil (6. in 21. člen UEIN). Prostemu pretoku blaga, delovne sile, storitev in kapitala se je pridružil še prost pretok sodnih odločb, kar je v literaturi poimenovano kot peta svoboščina. Predpostavke za dovolitev čezmejne izvršbe se torej po UEIN več ne preverjajo v postopku eksekvature, ki se po BU I opravi v državi izvršbe, temveč se postopek potrditve kot EIN opravi v državi izvora. Ko se domač izvršilni naslov potrdi kot EIN, ima upnik možnost neposredne izvršbe na dolžnikovo premoženje v katerikoli državi članici z izjemo Danske, ne da bi pri tem moral poprej v vsaki od njih izvesti postopek eksekvature. UEIN torej temelji na načelu države izvora, saj so za preverjanje predpostavk čezmejne izvršbe pristojna domača sodišča (6. člen UEIN) in ne sodišča v državi izvršbe (skozi postopek eksekvature), kar je korenita sprememba v postopku čezmejne izvršbe v ES. Prednosti uvedbe UEIN se torej kažejo predvsem v ugodnostih za upnika, obseg pravnega varstva dolžnika pa se je v primerjavi z BU I zmanjšal, saj je UEIN razloge za zavrnitev čezmejne izvršbe dodatno omejil.
Keywords: evropski izvršilni naslov, nesporni zahtevki, čezmejna izvršba, država izvora, država izvršbe, eksekvatura, priznanje in izvršitev, načelo države izvora, prost pretok sodnih odločb
Published in DKUM: 11.05.2010; Views: 535; Downloads: 13

Search done in 2.56 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica