1. Uporaba vodnega topa kot prisilnega sredstva policije v državah Evropske unije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEva Kolenc, 2023, undergraduate thesis Abstract: Policisti smejo v primeru, ko je javni red huje ali množično kršen, uporabiti posebne ukrepe, ki jim pravimo prisilna sredstva. Pri tem si prizadevajo za uporabo manj nasilnih prisilnih sredstev, preden se zatečejo k uporabi hujšega orožja. Kot enega izmed človeku manj nevarnih/smrtonosnih prisilnih sredstev štejemo vodni top, ki naj, vsaj teoretično, ne bi rezultiral v hujše poškodbe ali celo smrt. Praksa je v času protestov v obdobju pandemije Covida-19 pokazala drugače. Nepravilna uporaba vodnega topa lahko privede do številnih primarnih, sekundarnih in terciarnih poškodb, zato je bistveno, da se za njegovo uporabo policisti ustrezno strokovno izobrazijo in usposobijo.
Z diplomskim delom smo skozi primerjavo domače in tuje zakonodaje preučevali podobnosti in razlike v načinih in pogojih uporabe vodnega topa pri nas in ostalih državah Evropske unije. Prav tako smo ugotavljali, če je v času pandemije koronavirusa v Sloveniji zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v letih prej.
Rezultati kažejo, da je bilo pri izvajanju ukrepov za zajezitev virusa v obdobju pandemije pri nas res zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v obdobju prej. Ugotovitve kažejo tudi, da je zakonska ureditev uporabe vodnega topa kot prisilnega sredstva policije med državami članicami Evropske unije relativno podobna, z nekaj izjemami. Tako pri nas kot drugod, je na tem področju prostora za kar nekaj izboljšav, o katerih bo treba razmisliti v prihodnosti.
Keywords: policija, prisilna sredstva, vodni topovi, poškodbe, Evropska unija, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.07.2023; Views: 599; Downloads: 104
 Full text (1,19 MB) |
2. Digitalizacija kulturne dediščine preko evropskih sredstev : magistrsko deloSara Chiba, 2022, master's thesis Abstract: Magistrska naloga je pregled kratke zgodovine kulturne dediščine, od prvih pobud ohranjanja, ustanavljanja muzejev, do različnih politik, ki so bile predlagane na ravni Evropske unije in pobud ter možnosti sofinanciranja, z namenom ohranjanja in varovanja, ki jih je EU vzpostavila za in v sodelovanju z državami članicami.
Kultuna dediščina se sooča z grožnjami kot so podnebne spremembe, vojne in ne nazadnje tudi masovni turizem, kar je rezultirano v težnji po ponovni opredelitvi politik kulturne dediščine, z namenom njenega ohranjanja, razširjanja in približanja ljudem, da bi vsi začutili odgovornost do skupne zgodovine.
Na podlagi tega in tudi čedalje hitrejšega vstopa sveta v digitalno dobo so se začele razvijati politike digitalizacije kulturne dediščine in vzpostavitve skupnih podatkovnih prostorov, kjer bo digitalizirana dediščina na voljo za spoznavanje, raziskovanje in izobraževanje vsem, hkrati pa se je začel z vpeljavo digitalnega razvijati povsem nov odnos med ustanovami kulturne dediščine in obiskovalci.
Evropska unija je prepoznala kulturno dediščino kot pomemben del skupne zgodovine in kot pomemben sektor povezovanja, kar pomeni, da mu je v zadnjih petnajstih letih z usmerjenim financiranjem pomagala do preporoda in ponovne oživitve.
Magistrska naloga raziskuje dobre primere projektov in implementacije različnih novih tehnologij, hkrati pa ob koncu ponudi tudi določene smernice sofinanciranja podobnih projektov v novem finančnem obdobju 2021-2027 ter med programi sofinanciranja in politikami potegne vzporednice, ki so lahko v pomoč novim prijaviteljem.
Keywords: kulturna dediščina, evropska sredstva, digitalizacija, virtualna resničnost, Europeana
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 721; Downloads: 79
Full text (16,49 MB) |
3. Davčni postopek v luči človekovih pravicKarolina Nina Huber, 2017, master's thesis Abstract: Med glavne vire proračunskih sredstev spadajo nedvomno davki, katerih pobiranje ureja davčni postopek. Država v davčnem odnosu nasproti posamezniku nastopa oblastno in pri tem mora spoštovati pravice posameznika, ki so ustavno določene. Ustava določa katalog temeljnih človekovih pravic in svoboščin, žal pa te niso kršene le v kazenskih in civilnih zadevah, ampak tudi na področju davčnega prava. Poleg Ustave RS je Slovenija zavezana spoštovati človekove pravice in svoboščine, ki so zapisane v Evropski konvenciji o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve in nespoštovanje človekovih pravic in svoboščin presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, ki pa ne obravnava le zadev iz kazenskega področja ali iz področja civilnega prava, temveč tudi iz področja davčnega prava.
Dejstvo je, da prihaja do kršitev tudi v zvezi z davki, zato bom v magistrskem delu raziskovala davčni postopek v luči človekovih pravic. Najprej bom predstavila Evropsko konvencijo o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Evropsko sodišče za človekove pravice, nadalje pa se bom osredotočila na ustavne pravice, ki so nemalokrat kršene v davčnem postopku. Za varovanje človekovih pravic in svoboščin je ustanovljen poseben organ in sicer Varuh človekovih pravic, katerega uvedbo predpisuje Ustava RS. Varuh človekovih pravic in svoboščin oziroma ombudsman je najbolj razširjena oblika neformalnega in zunaj sodnega varstva pravic posameznikov v razmerju do državnih organov. Kadar pride do kršitve, daje slovenska zakonodaja zavezancu za davek na voljo različna pravna sredstva, katerih namen je, da se kršitev odpravi in povrne morebitna škoda. Tovrstna pravna sredstva bom opredelila v predzadnjem poglavju, na koncu pa bom predstavila sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s kršitvami v davčnih postopkih in odločitve sodišča. EKČP zavezuje vsako državo podpisnico, da zagotovi skladnost svoje zakonodaje in ostalih predpisov s konvencijskimi standardi, kar se posledično kaže v prilagoditvah in spremembah v sodni in upravni praksi.
Keywords: davčni postopek, kršitve človekovih pravic, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropsko sodišče za človekove pravice, Zakon o davčnem postopku, Evropska konvencija o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravna sredstva
Published in DKUM: 04.08.2017; Views: 2183; Downloads: 278
Full text (637,69 KB) |
4. Vpliv zadolženosti občin na pridobivanje sredstev Evropske unijeBernarda Maučec Cigan, 2016, master's thesis Abstract: Republika Slovenija je od leta 2004 z vstopom v Evropsko unijo upravičena do črpanja sredstev iz proračuna Evropske unije. Slovenija se pri črpanju sredstev iz Evropske unije srečuje s težavami, ker še vedno nima regij, temveč številne majhne, večinoma finančno šibke občine in regionalna središča, katerih razvoj je večinoma financiran s sredstvi iz državnega proračuna.
Ker v Sloveniji še vedno nimamo regij, predstavljajo občine osnovne enote za izvajanje regionalnega razvoja države. Strokovna literatura navaja, da občine ne morejo bistveno vplivati na skladnejši regionalni oziroma gospodarski razvoj, saj kohezijska politika Evropske unije daje prednost večjim, regionalno usmerjenim projektom.
V Sloveniji deluje 212 občin. Občine so po velikosti, številu prebivalcev in gospodarski moči zelo različne, zato je naloga države, da zagotovi tak sistem financiranja občin, ki bo omogočal njihovo učinkovitost in enakost pri izvajanju zakonsko določenih nalog. Občina predstavlja samostojno gospodarsko enoto. Če so občine gospodarsko in ekonomsko močnejše, lahko namenijo več proračunskih sredstev zadovoljevanju tistih javnih potreb, ki omogočajo višji življenjski standard prebivalcev. Z reformo lokalne samouprave je večina novonastalih občin videla uspešnejši gospodarski preboj svoje lokalne skupnosti v odcepitvi od matičnih občin. Vendar nove, finančno šibke občine (dobra polovica slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev), večinoma niso doprinesle k večjemu gospodarskemu razvoju regije, temveč prej k večji regionalni razdrobljenosti in zmanjšanju vloge lokalne samouprave.
Ker sedanji sistem financiranja občin dodatno povečuje odvisnost od finančnih sredstev iz državnega proračuna in v večini slovenskih občin ne omogoča občinam finančne avtonomije, ki je osnova lokalne razvoja, so sredstva iz skladov Evropske unije velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenskih regij.
Čeprav imajo občine težave s pridobivanjem evropskih sredstev, so se prejeta transferna sredstva iz proračuna Evropske unije leta 2014 bistveno povečala. Evropski razvojni denar je tako postal drugi največji vir prihodka občinskih proračunov, saj občine več denarja zberejo le še z dohodnino.
Tako so za Slovenijo evropska sredstva pomemben dolgoročni dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Čeprav financiranje projektov iz skladov Evropske unije le dopolnjuje nacionalne politike razvoja, predstavljajo evropska sredstva dodatna vrednost projektom, velikokrat pa so celo nujna za njihovo izvedbo, kar se še bolj odraža v času gospodarske in finančne krize. V času povečane obremenjenosti javnih financ, neustreznega financiranja lokalne samouprave, sredstva iz skladov EU zagotavljajo pomemben prispevek pri izvajanju razvojnih funkcij države.
Glavni namen naloge je ob proučitvi aktualnega financiranja lokalnih skupnosti in problematiki zadolževanja občin na primeru Pomurske statistične regije ugotoviti ali bi Republika Slovenija lahko pridobila več sredstev iz proračuna EU, če ne bi bila razdrobljena na 212 občin, ker bi bile večje občine učinkovitejše pri črpanju sredstev EU.
Keywords: financiranje občin, lokalna samouprava, viri financiranja, lokalna skupnost, občine, zadolževanje občin, Evropska unija, črpanje sredstev EU, sredstva iz proračuna EU.
Published in DKUM: 07.03.2017; Views: 2816; Downloads: 221
Full text (1,49 MB) |
5. REŠEVANJE EKOLOŠKE PROBLEMATIKE POVRŠINSKE OBDELAVE LESALeon Pelcl, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomski nalogi želimo prikazati stanje površinske obdelave lesa skozi razvoj in smernice za prihodnost. Dotaknili se bomo vse od vrst površinske obdelave, sredstev za nanos in načinov nanašanja premaznih sredstev. Pobliže bomo spoznali, kaj pomeni fizikalno in kemijsko utrjevanje lak filma, tako s tehnološko-fizikalne kot tudi ekološke strani. Pri tem je pomembno poznati slovenske uredbe o varovanju okolja, ki so usklajene z direktivo EU. Tu gre predvsem za direktivo o celovitem preprečevanju in nadzoru nad industrijskim obremenjevanjem okolja in pa za direktivo o omejevanju emisij hlapnih organskih snovi in uredba o emisiji hlapnih organskih spojin iz naprav, ki uporabljajo organska topila. Prav tako se je potrebno zavedati nevarnosti, določiti oceno tveganja za delovno mesto in okolje nasploh ter poznati rešitve problema s strani tehnično-tehnološkega, organizacijskega, kadrovskega in finančnega vidika.
Keywords: - evropska direktiva VOC 99/13/ES
- uredba HOS
- hlapni ogljikovodiki (VOC)
- premazna sredstva
- najboljše razpoložljive tehnike nanašanja
- utrjevanje premaznega sredstva
Published in DKUM: 26.10.2016; Views: 1499; Downloads: 167
Full text (1,18 MB) |
6. Model učinkovitega pridobivanja evropskih sredstevMarija Michaud, 2016, master's thesis/paper Abstract: V okviru magistrske naloge bomo izhajali iz zadnje čase precej aktualne teme oz. problema, zakaj prihaja do precejšnje razlike med načrtovano in dejansko dinamiko črpanja evropskih sredstev, oziroma zakaj slovenska podjetja in organizacije ne črpajo evropskih sredstev dovolj učinkovito.
Teoretično bomo opredelili pojme EU ter opisali institucije, pravne predpise in tehnike dela, ki urejajo področje evropskih sredstev. V raziskovalnem delu bomo ugotavljali, koliko organizacij in katere redno sodelujejo v evropskih projektih in kaj je ključnega pomena za njihovo sodelovanje.
Cilj raziskave je: identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito pridobivanje sredstev, izpostavitev smernic za uspešno prijavo, osnovanje modela učinkovitega pridobivanja sredstev. S pomočjo rezultatov raziskave bomo spremenili oz. zavrnili hipotezo, predstavili ugotovitve, model učinkovitega pridobivanja sredstev ter predloge za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: - Evropska unija
- Evropska sredstva
- Kohezijska politika
- Finančni okvir EU
- Vodenje projektov
Published in DKUM: 18.10.2016; Views: 1901; Downloads: 204
Full text (1,60 MB) |
7. Pridobivanje evropskih sredstev v Mestni občini VelenjeRobert Goter, 2016, undergraduate thesis Abstract: Slovenija si je z vstopom v Evropsko unijo pridobila tudi pravico do črpanja evropskih sredstev: sredstev iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Sredstva so namenjena hitrejšemu razvoju manj razvitih regij Evropske unije.
V Evropski uniji so na voljo različna povratna in nepovratna sredstva za podjetja in podjetnike vseh velikosti ter iz različnih sektorjev. Vendar pa je še vedno veliko slovenskih podjetnikov, ki ne vedo, za katere investicije je mogoče pridobiti nepovratna sredstva, kje dobiti potrebne informacije, in kako se lotiti prijave na razpis.
Torej, če želijo podjetja in organizacije priti do sofinanciranja svojih projektov, se je potrebno najprej prijaviti na ustrezen razpis. Pisanje projektov ni muha enodnevnica in ima zelo velik pomen pri pridobitvi evropskih sredstev. Za uspeh na razpisu je potreben dovolj dober in inovativno pripravljen projekt, ki vključuje vse kriterije razpisa.
Osnovni namen diplomskega dela je bil prikazati celoten postopek pridobivanja evropskih sredstev ter kako pripraviti projekt in dokumentacijo, da bomo prepričali evropsko komisijo. V diplomskem delu je prikazan tudi primer projekta obnove Galerije Velenje ter pridobivanje evropskih sredstev v Sloveniji in Mestni občini Velenje v obdobjih 2007–2013 in 2014–2020.
Keywords: Evropska sredstva, evropska sredstva v Sloveniji v obdoju 2007–2013 in 2014–2020, evropska sredstva v Mestni občini Velenje v obdobju 2007–2013 in 2014–2020.
Published in DKUM: 27.06.2016; Views: 1079; Downloads: 311
Full text (40,29 MB) |
8. Institucionalni okvir evropskih strukturnih skladov in uspešnost črpanja evropskih sredstevTanja Markovič-Hribernik, Monika Kirbiš Rojs, Uroš Vek, 2008, professional article Abstract: Analiza institucionalne ureditve in uspešnosti črpanja iz strukturnih skladov v izbranih državah EU je bila narejena z namenom dokazati povezavo med obema. Najprej smo proučili absorbcijsko sposobnost črpanja sredstev treh najuspešnejših držav na tem področju: Irske kot vodilne med starejšimi članicami EU ter Estonije in Slovenije kot vodilnih držav med novimi članicami EU. V nadaljevanju smo analizirali institucionalni okvir črpanja sredstev iz strukturnih skladov v izbranih državah. Glede na rezultate raziskave je mogoče ugotoviti, da institucionalna ureditev strukturnih skladov v posamezni državi verjetno ni ključni dejavnik uspešnosti črpanja teh sredstev.
Keywords: struktura, skladi, sredstva, Evropska unija, Slovenija, EU
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1619; Downloads: 83
 Link to full text |
9. FINANCIRANJE OBČINSKIH INVESTICIJSKIH PROJEKTOVMonika Majar, 2014, undergraduate thesis Abstract: Občina za svoje normalno delovanje potrebuje dovolj finančnih sredstev. Tudi investicijski projekti so potrebni, da občina lahko nemoteno opravlja naloge, ki so v njeni pristojnosti. Ravno ta problem sem želela izpostaviti, kako si lahko občina zagotavlja dovolj finančnih sredstev za samo realizacijo investicijskih projektov v občini.
V začetku diplomskega dela sem predstavila občinski proračun, natančneje pravne podlage za pripravo in sprejem občinskega proračuna ter vsebino in strukturo občinskega proračuna. Podrobneje sem prikazala tretji del občinskega proračuna - načrt razvojnih programov, saj so v tem delu odhodki proračuna prikazani v obliki konkretnih projektov oziroma programov.
V nadaljevanju sem predstavila, kaj je projekt, kaj je investicija in kaj so investicijski projekti.
Najobsežnejši del raziskovanja sem namenila predstavitvi mehanizmov financiranja investicijskih projektov v občinah. Prikazani so nacionalni programi financiranja, projektno financiranje oziroma javno-zasebno partnerstvo ter evropski programi financiranja. Podrobneje so prikazane določbe Zakona o financiranju občin; pri projektnem financiranju je izpostavljena BOT-oblika financiranja; pri evropskih programih financiranja so podrobneje opisani trije glavni skladi za financiranje regionalne politike Evropske unije.
V zadnjem delu sem predstavila investicijsko dokumentacijo. Na podlagi temeljnega predpisa, ki ureja investicijsko dokumentacijo, sem prikazala, kaj določa uredba o vrstah in obvezni vsebini investicijske dokumentacije ter o postopkih in udeležencih pri pripravi investicijske dokumentacije.
Keywords: občinski proračun, investicijski projekt, financiranje, Zakon o financiranju občin, projektno financiranje, evropska sredstva, investicijska dokumentacija
Published in DKUM: 12.05.2014; Views: 1718; Downloads: 318
Full text (303,64 KB) |
10. Prijava projekta X na razpis za sofinanciranje iz sredstev EU : diplomsko deloPetra Šmuc, 2005, undergraduate thesis Keywords: financiranje, projekti, finančna sredstva, Evropska unija, neprofitne organizacije, skladi, Slovenija, javni razpis, podpora, ekonomska pomoč, fond, investicijski skladi
Published in DKUM: 02.06.2012; Views: 1780; Downloads: 112
Full text (478,73 KB) |
