Search the digital library catalog

Abstract: Državni dolg je akumulacija neplačanih preteklih računov vlade. Pri tem smo dolg opredelili tudi z drugih vidikov. V osnovi gibanje dolga državnega sektorja določata dva dejavnika: primarni saldo ter razlika med obrestnimi merami in rastjo gospodarske aktivnosti. Diplomsko delo pokriva slovensko zakonodajo glede zadolževanja in pravila, ki jih morajo pri zadolževanju upoštevati države evroobmočja. Pri tem je najpomembnejše in najbolj poznano Maastrichtsko pravilo. Obravnavali smo tudi posledice zadolževanja, ki so lahko posredne in/ali neposredne. Pri vzdržnosti moramo upoštevati, da je država sposobna financirati svojo preteklo in sedanjo javnofinančno politiko. Pri načelu upravljanja javnega dolga je pomembno, da se zadolžimo z najnižjimi možnimi stroški. Opredelili smo, kateri dejavniki vplivajo na donosnost državnih obveznic tako na strani ponudbe kot povpraševanja. V diplomskem delu smo analizirali javni dolg in donosnosti za 10-letne državne obveznice. Po opravljeni analizi smo ugotovili, da največji del javnega dolga evroobmočja predstavlja podsektor centralne ravni. Druga ugotovitev je bila, da za države evroobmočja obstaja pozitivna povezava med višino javnega dolga in donosnostjo državnih obveznic.
Keywords: javni dolg, cena zadolževanja, evroobmočje, podsektor, zadolževanje
Published in DKUM: 10.05.2024; Views: 301; Downloads: 100
Full text (2,02 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo pregledali obstoječo literaturo o inflaciji, njenih vplivih, vzrokih, načinih merjenja in vplivu ekonomske politike na njo. Pojasnili smo pojme CPI indeks, BDP deflator, HICP indeks, indeks proizvodnih cen, stroškovno pogojena inflacija, inflacija povpraševanja in stabilnost cen. Ločeno smo predstavili denarno in fiskalno politiko. Pri denarni politiki smo pregledali njeno definicijo, naloge, strategijo, instrumente ter uporabna teoretična modela Taylorjevo pravilo in kvantitativno teorijo denarja. Pri fiskalni politiki smo pregledali njeno definicijo, instrumente, raziskave glede fiskalnih ukrepov in njihov vpliv na inflacijo ter povezavo med nekonsistentnostjo fiskalne politike in inflacijo. V empiričnem delu smo na osnovi podatkov iz podatkovne baze Eurostat analizirali gibanje inflacije od januarja 2020 do maja 2023. Analizirali smo inflacijo za evroobmočje in države evroobmočja ter prikazali stopnjo rasti indeksa HICP in 12 skupin dobrin indeksa HICP. Ugotovili smo, da se je z največjo inflacijo v preučevanem obdobju soočala Estonija, in sicer avgusta 2022 z letno stopnjo 25,2 %. Ugotovili smo tudi, da je največjo rast skupnega indeksa HICP od januarja 2020 do maja 2023 imela prav tako Estonija, kjer je stopnja rasti indeksa znašala 36,51 %. Prikazali smo tudi bistvene vzroke za tako gibanje inflacije v preučevanem obdobju ter ugotovili, da se je zvišala raven cen vseh skupin dobrin razen skupin dobrin »komunikacije« in »izobraževanje« v nekaterih državah. V diplomskem delu smo prav tako pregledali ukrepe ECB v preučevanem obdobju in ugotovili, da je ECB v tem obdobju izvajala tako ekspanzivno kot restriktivno denarno politiko.
Keywords: inflacija, denarna politika, fiskalna politika, evroobmočje, stabilnost cen
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 533; Downloads: 150
Full text (2,13 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava gospodarska gibanja osmih držav članic, ki so v Evropsko unijo (EU) vstopile v letu 2004. Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Estonija, Litva in Latvija so po osamosvojitvi oziroma prehodu iz centralno-planskega v tržno gospodarstvo v 90. letih prejšnjega stoletja stremele k vstopu v evropsko integracijo. Zato magistrsko delo v teoretičnem delu obravnava teorijo integracij s poudarkom na nastanku, razvoju in širitvah Evropske unije. EU je svojo največjo širitev izpeljala v letu 2004, ko se je integraciji pridružilo 10 novih članic. Podrobneje obravnavamo tudi skupni trg in kohezijsko politiko Evropske unije. Nekatere izmed analiziranih držav so v času članstva v EU prevzele tudi skupno valuto evro, zato v teoretičnem delu pozornost posvečamo tudi pogojem vstopa v evroobmočje, Evropski centralni banki in teoriji optimalnega valutnega območja. Vse države so v letu 2008 občutile finančno krizo, ki je sicer nastala v ZDA, a je močno vplivala tudi na gospodarska gibanja v evropskih državah. Zato se v magistrskem delu posebej posvečamo tudi razvoju te finančne krize v Evropi. V analizi gospodarskih gibanj izbranih osmih držav uporabljamo kazalnike bruto domačega proizvoda, bruto naložb, brezposelnosti, cenovnih gibanj, plačnih gibanj ter izvoza in uvoza blaga. Ob tem razlagamo vsak kazalnik in pomen njegovega analiziranja Podatke o gospodarskih gibanjih črpamo iz publikacij Evropske komisije in statistične baze podatkov Eurostat. V magistrskem delu predstavljamo ključne podatke osmih obravnavanih držav, podrobneje pa se posvečamo njihovim gospodarskim gibanjem v obdobju med leti 2004 in 2019. Izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav primerjamo s podatki o gospodarskih gibanjih, ki so v tem obdobju veljali za celotno Evropsko unijo. Upoštevamo letne stopnje brezposelnosti in letne stopnje inflacije, pri ostalih kazalnikih pa letne stopnje rasti. Nadaljujemo s predstavitvijo ključnih spoznanj analize podatkov gospodarskih gibanj, kjer največ pozornosti posvečamo bruto domačemu proizvodu na prebivalca v izbranih državah v primerjavi s povprečjem držav članic Evropske unije. Približevanje obravnavanih držav evropskemu povprečju po posameznih kazalnikih predstavljamo s tabelami, grafi in podrobnimi analizami podatkov. V nadaljevanju magistrskega dela podrobneje primerjamo izbrane kazalnike obravnavanih držav v prvih letih po vstopu v Evropsko unijo do finančne krize leta 2008. Pri analizi teh podatkov primerjamo Slovenijo z ostalimi sedmimi državami. Uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posvečamo se tudi vplivu finančne krize na izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav. Tudi tukaj je poudarek na primerjavi Slovenije z ostalimi državami v obdobju od leta 2008 do 2014. V ta namen uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posebno pozornost namenjamo tudi letu 2009, kjer ugotavljamo ali je članstvo v evroobmočju pomenilo tudi večje negativne trende rasti izbranih gospodarskih gibanj. V nadaljevanju ugotavljamo ali so vse obravnavane države v zadnjih treh letih opazovanega obdobja (2017 – 2019) dosegale pozitivne trende gospodarskih gibanj. Obravnavi hipotez posvečamo celotno poglavje, v katerem analiziramo ugotovitve predhodnih poglavij. V sklepu magistrskega dela povzemamo ugotovitve naše raziskave in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja. Ob tem kritično razmišljamo in skušamo najti dejavnike rezultatov naše raziskave. V zaključku magistrskega dela se dotaknemo tudi prihodnosti in razpravljamo o trenutnih in prihodnjih izzivih Evropske unije in Slovenije.
Keywords: gospodarska gibanja, Evropska unija, evroobmočje, finančna kriza 2008, Slovenija.
Published in DKUM: 15.04.2021; Views: 1648; Downloads: 192
Full text (5,34 MB)

Abstract: Cenovna stabilnost je ena od ključnih sestavin gospodarske prosperitete. V evroobmočju je Evropska centralna banka tista, ki mora v obsegu svojega mandata srednjeročno ohranjati cenovno stabilnost blizu, ampak pod 2 %. V delu diplomskega projekta smo z analiziranjem obdobja od leta 1999 do leta 2019 našli glavne dejavnike dinamike inflacije v evroobmočju. Obdobje od leta 2012 do 2016 so zaznamovale izredno nizke inflacijske stopnje. Ugotovili smo, da je bilo v tem obdobju več dezinflacijskih dejavnikov, kot so padanje cen nafte, nizka pričakovanja o prihodnji inflaciji, manjše agregatno povpraševanje, padec cen blaga in storitev, uvoznih cen in cen industrijskih proizvajalcev ter nižja produktivnost. Na podlagi študija literature o učinku uvoza iz Kitajske smo ugotovili, da ima cenejši uvoz vpliv na nižanje stopnje inflacije. V evroobmočju je prav tako prisotno sorazmerno sinhronizirano gibanje inflacije z državami OECD.
Keywords: inflacija, evroobmočje, plače, globalizacija
Published in DKUM: 24.11.2020; Views: 1010; Downloads: 214
Full text (676,56 KB)

Abstract: V diplomskem projektu smo preučili grško krizo, ki smo jo lahko spremljali v medijih, raziskali, kaj jo je povzročilo, kako so se soočali z njo in kakšne so njene posledice. Preučili smo, s katerimi krizami se srečujemo v sodobni ekonomiji, katere so neposredno povezane z bančnim sistemom, kako se širijo in kako se jih zajezi. Opredelili smo grško ekonomsko ozadje, ki je bilo povod za dolžniško krizo, natančno opisali krizo vse od vzrokov, vplivov bonitetnih agencij, do finančne pomoči in reform, ki jih je Grčija nato sprejela. Ugotovili smo, da sta grška geografska lega in struktura gospodarstva močno vplivali na njeno konkurenčnost, da bi bilo krizo povsem možno preprečiti in da bonitetne agencije kot neodvisne institucije močno vplivajo na razvoj krize. Ob tem smo zaključili z ugotovitvijo, da je varčevanje med krizo imelo močne posledice, ki so jih občutili vsi in se poznajo še danes.
Keywords: Grčija, kriza, evroobmočje, banke, dolg, reforme.
Published in DKUM: 02.11.2017; Views: 1452; Downloads: 170
Full text (1,53 MB)