| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Primerjalna analiza gospodarskih gibanj izbranih držav članic evropske unije
Benjamin Topolko, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava gospodarska gibanja osmih držav članic, ki so v Evropsko unijo (EU) vstopile v letu 2004. Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Estonija, Litva in Latvija so po osamosvojitvi oziroma prehodu iz centralno-planskega v tržno gospodarstvo v 90. letih prejšnjega stoletja stremele k vstopu v evropsko integracijo. Zato magistrsko delo v teoretičnem delu obravnava teorijo integracij s poudarkom na nastanku, razvoju in širitvah Evropske unije. EU je svojo največjo širitev izpeljala v letu 2004, ko se je integraciji pridružilo 10 novih članic. Podrobneje obravnavamo tudi skupni trg in kohezijsko politiko Evropske unije. Nekatere izmed analiziranih držav so v času članstva v EU prevzele tudi skupno valuto evro, zato v teoretičnem delu pozornost posvečamo tudi pogojem vstopa v evroobmočje, Evropski centralni banki in teoriji optimalnega valutnega območja. Vse države so v letu 2008 občutile finančno krizo, ki je sicer nastala v ZDA, a je močno vplivala tudi na gospodarska gibanja v evropskih državah. Zato se v magistrskem delu posebej posvečamo tudi razvoju te finančne krize v Evropi. V analizi gospodarskih gibanj izbranih osmih držav uporabljamo kazalnike bruto domačega proizvoda, bruto naložb, brezposelnosti, cenovnih gibanj, plačnih gibanj ter izvoza in uvoza blaga. Ob tem razlagamo vsak kazalnik in pomen njegovega analiziranja Podatke o gospodarskih gibanjih črpamo iz publikacij Evropske komisije in statistične baze podatkov Eurostat. V magistrskem delu predstavljamo ključne podatke osmih obravnavanih držav, podrobneje pa se posvečamo njihovim gospodarskim gibanjem v obdobju med leti 2004 in 2019. Izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav primerjamo s podatki o gospodarskih gibanjih, ki so v tem obdobju veljali za celotno Evropsko unijo. Upoštevamo letne stopnje brezposelnosti in letne stopnje inflacije, pri ostalih kazalnikih pa letne stopnje rasti. Nadaljujemo s predstavitvijo ključnih spoznanj analize podatkov gospodarskih gibanj, kjer največ pozornosti posvečamo bruto domačemu proizvodu na prebivalca v izbranih državah v primerjavi s povprečjem držav članic Evropske unije. Približevanje obravnavanih držav evropskemu povprečju po posameznih kazalnikih predstavljamo s tabelami, grafi in podrobnimi analizami podatkov. V nadaljevanju magistrskega dela podrobneje primerjamo izbrane kazalnike obravnavanih držav v prvih letih po vstopu v Evropsko unijo do finančne krize leta 2008. Pri analizi teh podatkov primerjamo Slovenijo z ostalimi sedmimi državami. Uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posvečamo se tudi vplivu finančne krize na izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav. Tudi tukaj je poudarek na primerjavi Slovenije z ostalimi državami v obdobju od leta 2008 do 2014. V ta namen uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posebno pozornost namenjamo tudi letu 2009, kjer ugotavljamo ali je članstvo v evroobmočju pomenilo tudi večje negativne trende rasti izbranih gospodarskih gibanj. V nadaljevanju ugotavljamo ali so vse obravnavane države v zadnjih treh letih opazovanega obdobja (2017 – 2019) dosegale pozitivne trende gospodarskih gibanj. Obravnavi hipotez posvečamo celotno poglavje, v katerem analiziramo ugotovitve predhodnih poglavij. V sklepu magistrskega dela povzemamo ugotovitve naše raziskave in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja. Ob tem kritično razmišljamo in skušamo najti dejavnike rezultatov naše raziskave. V zaključku magistrskega dela se dotaknemo tudi prihodnosti in razpravljamo o trenutnih in prihodnjih izzivih Evropske unije in Slovenije.
Keywords: gospodarska gibanja, Evropska unija, evroobmočje, finančna kriza 2008, Slovenija.
Published: 15.04.2021; Views: 95; Downloads: 35
.pdf Full text (5,34 MB)

2.
Ekonometrična analiza potrošne funkcije v Italiji in evroobmočju
Saša Perko, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Potrošnja gospodinjstev izraža pomemben makroekonomski kazalnik in kategorijo agregatnega povpraševanja, brez katere proizvodni proces ne bi imel namena obstoja. Potrošnja obstaja v tesnem odnosu z višino razpoložljivega dohodka, pri čemer ločimo med dvema skupinama potrošnikov: gospodinjstvi, ki potrošijo celoten dohodek in tistimi, ki del le tega privarčujejo. Slednji s prihranki vplivajo na pokrivanje proračunskega primanjkljaja države in financiranje investicij. V osnovi potrošnjo predstavimo v obliki funkcije, ki temelji na tekočem dohodku in izraža pozitivno, vendar neproporcionalno povezavo med omenjenim prihodkom in potrošnjo. V dodatku, vpliv višine obrestne mere na potrošnjo ima dolgoročen vpliv na premoženje. Delo diplomskega seminarja se osredotoča na osebno potrošnjo v Italiji in evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do drugega četrtletja 2018. Z izvedeno ekonometrično analizo smo potrdili, da imata realen razpoložljiv dohodek in realna dolgoročna obrestna mera vpliv na realno osebno potrošnjo, tako v Italiji kot v evroobmočju. V izbranem modelu so izpolnjene 4 predpostavke metode najmanjših kvadratov, prav tako na primeru Italije kot evroobmočja.
Keywords: ekonometrična analiza, potrošna funkcija, Italija, metoda najmanjših kvadratov, evroobmočje.
Published: 24.03.2021; Views: 66; Downloads: 9
.pdf Full text (2,65 MB)

3.
Specifičnosti inflacijskih gibanj v evroobmočju
Mihael Kodrič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Cenovna stabilnost je ena od ključnih sestavin gospodarske prosperitete. V evroobmočju je Evropska centralna banka tista, ki mora v obsegu svojega mandata srednjeročno ohranjati cenovno stabilnost blizu, ampak pod 2 %. V delu diplomskega projekta smo z analiziranjem obdobja od leta 1999 do leta 2019 našli glavne dejavnike dinamike inflacije v evroobmočju. Obdobje od leta 2012 do 2016 so zaznamovale izredno nizke inflacijske stopnje. Ugotovili smo, da je bilo v tem obdobju več dezinflacijskih dejavnikov, kot so padanje cen nafte, nizka pričakovanja o prihodnji inflaciji, manjše agregatno povpraševanje, padec cen blaga in storitev, uvoznih cen in cen industrijskih proizvajalcev ter nižja produktivnost. Na podlagi študija literature o učinku uvoza iz Kitajske smo ugotovili, da ima cenejši uvoz vpliv na nižanje stopnje inflacije. V evroobmočju je prav tako prisotno sorazmerno sinhronizirano gibanje inflacije z državami OECD.
Keywords: inflacija, evroobmočje, plače, globalizacija
Published: 24.11.2020; Views: 137; Downloads: 48
.pdf Full text (676,56 KB)

4.
Izvajanje programa Evropske centralne banke o dokončnih denarnih transakcijah (OMT) v luči prepovedi monetarnega financiranja držav članic evroobmočja
Anamarija Krpina, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava Program dokončnih monetarnih transakcij, s katerim je ECB nameravala na sekundarnem trgu odkupovati državne obveznice držav članic v krizi, je imel namen odpraviti motnje mehanizma transmisije monetarne politike ECB, ki so posledica položaja državnih obveznic nekaterih držav članic, in ohraniti enotnost monetarne politike. V nalogi ugotavljam, da je ECB z nekonvencionalnim programom, sprejetim v času krize, želela umiriti stanje na trgih državnih obveznic in narediti konec krizi evroobmočja. Premije državnih obveznic so bile pred programom pretirano visoke in niso ustrezale dejanskim makroekonomskim položajem zadevnih držav. Te so občutno vplivale na stroške financiranja države članice, zaradi česar so nekatere razmišljale o odhodu iz evroobmočja. S samo napovedjo nakupov na sekundarnem trgu je ECB uspela preprečiti povečanje donosnosti obveznic nad nesprejemljive ravni, s čimer je prišlo do umiritve trgov državnih obveznic. V nalogi ugotavljam, da je program naletel na neodobravanje nemških politikov zaradi domnevne škodljivosti programa nacionalnim davkoplačevalcem, saj bi zaradi reševanja drugih držav članic z davkoplačevalskim denarjem ostalih držav, državljane izpostavila prevelikemu tveganju. Zaradi prepričanja o nezakonitosti tovrstnega ukrepa je nemško ustavno sodišče na Sodišče Evropske unije naslovilo prvo nemško vprašanje za predhodno odločanje v zgodovini. V njem si je želelo pridržati zadnjo besedo v odločitvi, zaradi česar je prišlo do napetosti v retoriki sodišč. Sodišče Evropske unije je v zadevi Gauweiler in drugi sprejelo pomembno odločitev, kjer je potrdilo zakonitost programa in njegovo skladnost s 123. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije ter način njegovega izvajanja. Odločitev Sodišča Evropske unije, kateremu nekateri pripisujejo politično odločitev, je uspešno ohranilo evroobmočje in ob tem tudi Evropsko unijo.
Keywords: evroobmočje, dolžniška kriza, obveznice, sekundarni trg, pristojnost ECB, monetarna politika, zakonitost OMT, Gauweiler, finančno reševanje
Published: 23.05.2019; Views: 1124; Downloads: 141
.pdf Full text (1,35 MB)

5.
Grška depresija: vzroki in posledice
Emmett Clarkson, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu smo preučili grško krizo, ki smo jo lahko spremljali v medijih, raziskali, kaj jo je povzročilo, kako so se soočali z njo in kakšne so njene posledice. Preučili smo, s katerimi krizami se srečujemo v sodobni ekonomiji, katere so neposredno povezane z bančnim sistemom, kako se širijo in kako se jih zajezi. Opredelili smo grško ekonomsko ozadje, ki je bilo povod za dolžniško krizo, natančno opisali krizo vse od vzrokov, vplivov bonitetnih agencij, do finančne pomoči in reform, ki jih je Grčija nato sprejela. Ugotovili smo, da sta grška geografska lega in struktura gospodarstva močno vplivali na njeno konkurenčnost, da bi bilo krizo povsem možno preprečiti in da bonitetne agencije kot neodvisne institucije močno vplivajo na razvoj krize. Ob tem smo zaključili z ugotovitvijo, da je varčevanje med krizo imelo močne posledice, ki so jih občutili vsi in se poznajo še danes.
Keywords: Grčija, kriza, evroobmočje, banke, dolg, reforme.
Published: 02.11.2017; Views: 527; Downloads: 75
.pdf Full text (1,53 MB)

6.
Reforme v državah PIIGS
Vita Kacafura, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Leta 2008 se je začela globalna finančna kriza, ki je na gospodarstvih pustila posledice še nekaj let po začetku. Najbolj je prizadela evroobmočje. Globalna finančna kriza je ustvarila domino efekt. Gospodarstva evroobmočja so podlegala ena za drugo. Globalna finančna kriza se je tako prelevila v dolžniško krizo evroobmočja. V delu diplomskega seminarja se natančneje ukvarjamo z najbolj prizadetimi gospodarstvi evroobmočja: Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. V študijah so se pokazali trije najpomembnejši razlogi za nastanek krize v državah PIIGS: pregrevanje nepremičninskega trga, ki je prizadel Irsko in Španijo, prevelika zadolženost in deficit tekočega računa, ki sta bila prisotna v Grčiji in Italiji ter upad gospodarske dejavnosti na Portugalskem. Države Portugalska, Irska, Grčija in Španija so za rešitev svojih težav prejele tudi sredstva s strani Evropske unije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Slednje sta že vrnili Irska in Španija. Varčevalni ukrepi in reforme so bili med seboj precej podobni. Vsebovali so varčevanje v javnem sektorju, zmanjšanje socialnih transferjev, reforme na področju fiskalne politike, izboljšanje konkurenčnosti, pospeševanje gospodarstva in zmanjšanje zadolženosti ter deficita tekočega računa. Ostale reforme so izhajale iz specifičnih potreb posamezne države. Iz krize sta že izstopili Španija in Irska, vendar še zmeraj ostajajo posledice krize s katerimi se državi soočata. Še zmeraj pa so v krizi ostale države. Posebej problematični sta Italija in Grčija, saj se jima stanje gospodarstva ponovno slabša.
Keywords: Reforme, evroobmočje, Portugalska, Italija, Irska, Grčija, Španija
Published: 07.09.2016; Views: 414; Downloads: 62
.pdf Full text (536,32 KB)

7.
Analiza finančnih računov Slovenije in evroobmočja ter učinki svetovne finančne in gospodarske krize in krize evroobmočja
Matej Brelih, 2016, master's thesis

Abstract: Statistika finančnih računov postaja zaradi širokih možnosti uporabe vse pomembnejša makroekonomska statistika. Finančni računi namreč predstavljajo pomembno analitsko orodje za proučevanje finančnih razmerij in finančnih tokov med domačimi institucionalnimi sektorji in v odnosu do tujine. Podatki finančnih računov temeljijo na skupni metodologiji, zato se lahko uporabljajo tudi za mednarodne primerjave. Živimo v času hitrih sprememb, ki so bile posebej izrazite v zadnjih letih. Med drugim je Slovenija postala članica EU, prevzela skupno evropsko valuto evro ter doživela finančni in gospodarski razcvet. Slovenijo se je pred izbruhom finančne krize omenjalo kot eno uspešnejših novih držav članic EU. Institucionalni sektorji so beležili visoke stopnje rasti finančnih sredstev in zmanjševali razvojni zaostanek za evroobmočjem, kar je bilo zelo izrazito pri investicijskih skladih. Nefinančne družbe so se pospešeno zadolževale pri bankah, ki so se v veliki meri financirale na tujih finančnih trgih. Pospešeno so se zadolževala tudi gospodinjstva, ki so se v večji meri odločala za naložbe v delnice in investicijske sklade, ki so omogočali visoke donose, medtem ko se je država zadolževala le v manjšem obsegu. Poglobitev finančne krize proti koncu leta 2008 je povzročila svetovno gospodarsko krizo velikih razsežnosti, čemur se tudi Slovenija ni mogla izogniti, kriza jo je prizadela celo bolj kot številne druge države. Posledice krize so segle tako v gospodarstvo kot v finančni sektor, prišlo je do stečajev številnih podjetij. Približevanje ravnem razvitosti državam evroobmočja se je povsem ustavilo, še več, razvojni zaostanek predvsem investicijskih skladov in drugih finančnih posrednikov, se je pričel povečevati. Prišlo je do močnega upada financiranja s strani tujine, kjer so se močno razdolževale predvsem banke. Pomembno vlogo je imela centralna banka oz. Evrosistem, ki je s sprejetjem nestandardnih ukrepov denarne politike bankam omogočila dostop do potrebnih dolgoročnejših virov financiranja. Razdolževale so se tudi nefinančne družbe, medtem ko se je zadolževanje gospodinjstev v zadnjih letih povsem umirilo, gospodinjstva so tudi bolj previdna pri svojih naložbah. Finančna kriza je zahtevala posredovanje države, ki je sprejela več ukrepov za stabilizacijo razmer. Slovenijo se je v času pred sanacijo bančnega sistema vse pogosteje omenjalo kot državo, ki bo kot naslednja zaprosila za mednarodno finančno pomoč in se jo tako uvrščalo ob bok državam, ki jih je finančna kriza najbolj prizadela. Banke smo nato sanirali sami, vendar se je močno povečala zadolženost države. Rezultati opravljenih primerjav in kazalnikov, ki smo jih uporabili v magistrskem delu, potrjujejo, da je finančna kriza Slovenijo prizadela bolj kot to velja za evroobmočje kot celoto.
Keywords: finančni računi, institucionalni sektorji, finančni instrumenti, finančna kriza, Slovenija, evroobmočje
Published: 08.07.2016; Views: 663; Downloads: 64
.pdf Full text (2,06 MB)

8.
ALI JE EVROOBMOČJE OPTIMALNO VALUTNO OBMOČJE?
Rok Krivonog, 2014, master's thesis

Abstract: Robert Mundell je leta 1961 predstavil teorijo optimalnega valutnega območja. V teoretičnem delu smo predstavili teorijo optimalnega valutnega območja skozi zgodovino. Optimalno valutno območje je skupek držav s skupno valuto, ki se prosto giblje na svetovnem trgu. Med seboj pa so valute fiksno definirane. Optimalnost pa je definirana z določenimi lastnostmi, kot so mobilnost delovne sile in ostalih faktorjev proizvodnje, cenovna in plačna fleksibilnost, ekonomska odprtost, diverzifikacija proizvodnje in porabe, podobnost inflacijskih stopenj ter fiskalna in politična integracija. Z vsemi temi lastnostmi lahko prilagodimo notranja in zunanja neravnovesja, zmanjšamo vpliv na šoke in prilagoditve po njih. Države članice pa pričakujejo, da bodo sedanje in prihodnje ugodnosti presegle stroške takšnega presojanja. Teorijo optimalnega valutnega območja sta nadgradila McKinnon in Kenen, in sicer na področjih odprtosti gospodarstev in diverzifikacije. V empiričnem delu smo, kot primer v magistrskem delu, obravnavali Evropsko unijo in Evropsko in monetarno unijo. Na podlagi lastnosti teorije optimalnega valutnega območja smo ju analizirali in prišli do zaključkov. Ideje Evropske in monetarne unije segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, vendar se je začela ustanavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V času nastanka tega dela šteje 17 držav članic Evropske unije, ki vključuje 333 milijonov ljudi in njen bruto domači proizvod znaša 9,5 trilijona evrov za leto 2012. Evroobmočje je eno najmočnejših unij na svetu in njena mednarodna trgovina je ena izmed najbolj razvitih, saj kot celota presega več kot 20 odstotkov uvoza in izvoza v bruto domačem proizvodu. Evroobmočje ima veliko prednosti za države članice, vendar nas zanima ali so te države članice kvalificirane za članstvo v monetarni uniji ali ne. To se predvideva na podlagi lastnosti teorije optimalnega valutnega območja.
Keywords: teorija optimalnega valutnega območja, evroobmočje, Evropska unija, nastanek evroobmočja, trg dela, fleksibilnost plač, produktivnost, ekonomski šoki, odprtost gospodarstev, Maastrichti kriteriji
Published: 29.05.2014; Views: 2000; Downloads: 234
.pdf Full text (1,46 MB)

9.
ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEM V MALEM PROIZVODNEM PODJETJU
Jadranka Martić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Elektronski mediji so nekaj, brez česar si v današnjem času ne znamo predstavljati poslovanja, saj prispevajo k večji produktivnosti poslovanja in nam omogočajo dostop do najrazličnejših informacij, ki jih potrebujemo v poslovne ali zasebne namene. Uporabljamo jih za zabavo, medsebojno komuniciranje po vsem svetu, bodisi v zasebne bodisi v poslovne namene. Koristijo nam pri zbiranju potrebnih informacij, izvajanju tržnih raziskav, predstavitvah podjetij in podobnem. Elektronsko poslovanje nam v splošnem torej pomeni prihranek časa in denarja ter ne nazadnje enostavnost in vsestranskost uporabe. Takšen način poslovanja podjetij in posameznika spreminja klasičen način. Tako kot za posameznika je tudi za podjetje postala uporaba elektronskega plačilnega sistema nuja. Pomembna je za njegovo konkurenčnost, prilagodljivost in ekonomičnost. Elektronska banka posodobi, poenostavi in poceni njegovo poslovanje, vse storitve domačega, čezmejnega in mednarodnega plačilnega prometa pa podjetje opravlja varno, zanesljivo ter pregledno. Večja mobilnost je torej pomembna ne le za posameznike, temveč tudi za podjetja, ki so prav tako v bitki s časom in morajo storiti vse potrebno, da preživijo v svetu konkurence.
Keywords: elektronsko poslovanje, elektronski plačilni sistem, elektronska banka, enotno območje plačil, SEPA, evroobmočje
Published: 29.05.2012; Views: 1158; Downloads: 55
.pdf Full text (713,96 KB)

10.
ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH (SEPA)
Darja Godler, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Enotno območje plačil v evrih (angl. Single Euro Payments Area) oz. SEPA je območje kjer se plačuje in prejema plačila v evrih znotraj Evrope. SEPA tako v prvi vrsti pomeni evroobmočje, območje držav članic Evropske unije, ki so prevzele evro kot skupno valuto, saj plačila potekajo v evrih. Plačila se izvajajo tako znotraj državnih meja kot čezmejno, pod enakimi pogoji z enakimi pravicami in obveznostmi za vse, ne glede na to kje se nahajajo. Pri oblikovanju SEPA je imela pomembno vlogo zakonodaja Evropske unije, še posebej Uredba 2560/2001. Ta gradi na integriranem trgu plačilnih storitev in učinkoviti konkurenci. Govori o tem, da ni razlikovanja med plačili v evrih, pa naj bodo ta čezmejna ali znotraj države. Uredba je močno posegla v prihodke ponudnikov plačilnih storitev v segmentu čezmejnih plačil, ob tem pa za ta plačila niso bili na voljo postopki, ki bi omogočali enako učinkovito poravnavo, kot je bila na voljo znotraj posamezne države. V letu 2002 so največje evropske banke sprejele strategijo vzpostavitve SEPA, se jasno zavezale temu cilju ter sprejele splošno strategijo za dosego ciljev SEPA. Novi plačilni instrumenti, ki jih bodo banke ponudile svojim strankam, bodo temeljili na plačilni shemi SEPA kreditnih plačil, plačilni shemi SEPA direktnih obremenitev in SEPA kartičnem okviru. Razvoj nacionalnih trgov evrskih plačil malih vrednosti je spodbudil prenovo, utrditev in preureditev prejšnjih načinov dela. Vsa plačila v evroobmočju so z uvedbo SEPA postala domača ter dosegajo takšno raven varnosti in učinkovitosti, ki je najmanj enaka prej najbolje delujočim nacionalnim plačilnim sistemom.
Keywords: SEPA, evroobmočje, Uredba 2560/2001, plačilna shema SEPA kreditna plačila, plačilna shema SEPA direktne obremenitve, SEPA kartični okvir, varnost, kakovost.
Published: 01.02.2011; Views: 1612; Downloads: 136
.pdf Full text (1,11 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica