Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo pomen in vlogo dveh pomembnih dejavnikov, ki vplivata na rast in razvoj podjetja. Najprej izpostavljamo dejavnik, ki je neposredno povezan z etiko in verodostojnostjo in sicer kulturo, ki vpliva na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Višja motivacija in manjša fluktuacija vplivata na rast in razvoj. Poslovanje, ki temelji na etičnem odnosu, prispeva k dolgoročni uspešnosti podjetja, kar se kaže v zaupanju in zadovoljstvu vseh ključnih udeležencev podjetja. Z etičnim pristopom si podjetje zagotavlja stalne kupce, kar predstavlja nižje stroške pri iskanju strank. Tretji mehki dejavnik je verodostojnost, ki nam prikazuje usklajenost besed in dejanj organizacije in na dolgi rok gradi zaupanje, ki je temelj za rast in razvoj vsakega podjetja. Z uporabo študije primera na podjetju Klemont d. o. o., smo prikazali, kako se elementi, kot so kultura, etika in verodostojnost, odražajo v kvantitativnih dejavnikih razvoja, npr. v višjih prihodkih, dobičkih, širitvah na nove trge ipd., kakor tudi v kvalitativnih dejavnikih razvoja, npr. v boljši povezanosti ekipe, stabilnejši organizacijski kulturi, razvoju kompetenc ipd. Skozi delo smo prikazali, da etika in verodostojnost podjetju omogočata dolgoročno uspešnost, predvidljivo in stabilno okolje in večjo prilagodljivost v okolju. V delu smo tako prikazali, da se vlaganje v mehke dejavnike, tj. etiko in verodostojnost izplača, saj omogoča rast in razvoj podjetja
Keywords: kultura, etika, verodostojnost, rast, razvoj, podjetje
Published in DKUM: 29.09.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (1,69 MB)

Abstract: Ta magistrska naloga obravnava etični kodeks računovodskih strokovnjakov in njegov pomen v praksi gospodarskih revizorjev. Osredotoča se na ključne elemente etične zavesti, odgovornosti ter profesionalizma, ki naj bi oblikovali ravnanje revizorjev v dinamičnem in pogosto zapletenem poslovnem okolju. V okviru dela so analizirani izzivi, s katerimi se revizorji srečujejo, vključujoč pritiske različnih deležnikov in možne etične dileme, ki lahko vplivajo na njihovo odločanje. Kljub različnim izzivom poudarja potrebo po integraciji etike v poslovne prakse in razvoj resničnih orodij za obravnavo etičnih dilem. Delo prav tako predlaga konkretne ukrepe za krepitev etične ozaveščenosti med revizorji, vključno z izboljšanjem izobraževalnih programov, spodbujanjem odprte komunikacije in vzpostavljanjem varnih kanalov za poročanje o nepravilnostih. Namen te magistrske naloge je preučiti in analizirati vlogo etičnih smernic v revizijski praksi ter ponuditi priporočila za izboljšanje etične ozaveščenosti, odgovornosti in profesionalizma med gospodarskimi revizorji. S tem želimo prispevati k razumevanju, kako etični standardi vplivajo na kakovost revizijskega dela in s tem na zaupanje deležnikov v računovodske informacije. Naloga poskuša tudi osvetliti potrebo po praktičnih rešitvah, ki bodo revizorjem olajšale spoprijemanje z etičnimi dilemami in zmanjšale tveganje za neetično ravnanje.
Keywords: Etika, revizija, kodeks, davki, poklicna odgovornost.
Published in DKUM: 12.09.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (1,20 MB)

Abstract: V zadnjem času se srečujemo z vedno več vprašanji, kako so osebni podatki zavarovani v sodobnem digitalnem okolju. Tudi organizacije so digitalizirale večji del poslovanja, kar povečuje to problematiko tudi v poslovnem digitalnem okolju. Zato smo našo raziskavo usmerili na obravnavo vprašanja, kako organizacije v svojih digitalnih poslovnih okoljih skrbijo za etičnost obravnave osebnih podatkov ter kako skrbijo za varstvo osebnih podatkov. Varstvo osebnih podatkov je zelo kompleksna zadeva, ki od organizacij zahteva veliko zakonskih prilagoditev, ki so opredeljene na ravni Evropske unije in tudi v nacionalnih zakonodajah posameznih držav članic. Hkrati pa to ni samo zakonska obveznost, ampak tudi etična odgovornost. Zakonske zahteve predstavljajo le en del razumevanja varovanja podatkov, drugi del pa je vezan na način, kako potem podjetja ravnajo z osebnimi podatki v praksi, torej v procesu njihovega poslovanja. Na tej točki se pojavi vprašanje glede etičnosti varovanja osebnih podatkov, predvsem v digitalnem okolju. Skozi našo raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšno je stanje varovanja osebnih podatkov med slovenskimi podjetji ter na kakšen način skrbijo za etičnost pri ravnanju s podatki. V tem okviru smo se usmerili predvsem na povezavo varstva osebnih podatkov z digitalnim okoljem ter poslovno etiko. Skozi teoretične podlage smo želeli poiskati vzporednice in razlike med pojmoma »pravno« in »etično«. Neustrezno ravnanje s podatki lahko namreč vodi do izgube zaupanja strank, do slabega ugleda podjetja ter tudi do pravnih sankcij. Skozi našo raziskavo smo ugotovili, da je izrednega pomena, da imajo organizacije oblikovana interna pravila in skrbijo za ozaveščanje in izobraževanje zaposlenih o tej tematiki. V raziskavi smo ugotovili, da ima večina naših intervjuvanih podjetij imenovano pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov ter tudi izvaja izobraževanja za zaposlene na to temo. Prav tako smo ugotovili, da se podjetja večinoma zavedajo pomena tega področja. Kot ključne etične smernice pri obdelavi osebnih podatkov smo skozi nalogo opredelili: spoštovanje zasebnosti, transparentnost, ustrezna privolitev posameznikov, dostop do podatkov, omejitev namena, pravice posameznikov ter kulturo etike. Varstvo osebnih podatkov, digitalno okolje in etičnost so zelo aktualne tematike, o katerih bomo zagotovo slišali tudi v prihodnosti.
Keywords: varstvo osebnih podatkov, poslovna etika, digitalizacija, etika varovanja osebnih podatkov, digitalno okolje
Published in DKUM: 03.09.2025; Views: 0; Downloads: 36
Full text (2,50 MB)

Abstract: Med spoloma obstajajo razlike v kariernih poteh, vodenju, načinu komuniciranja in odnosu do tveganja. enske pri zahtevnejših nalogah pogosto izkazujejo večjo učinkovitost, saj se osredotočajo na podrobnosti in sprejemajo odločitve na podlagi poglobljene analize. Moški pa običajno hitreje sprejemajo odločitve pri enostavnejših nalogah, kar jim omogoča prednost v manj kompleksnih situacijah. Ženske v reviziji pogosto izkazujejo večjo doslednost, previdnost ter večjo pozornost do pomembnih revizijskih vprašanj, kar se odraža tudi v bolj podrobnih in daljših poročilih. Vpliv spola se kaže tudi v komunikacijskem slogu – ženske pogosto poročajo v manj optimističnem tonu, z večjim poudarkom na tveganjih. Poleg tega prisotnost žensk v vodstvenih ali nadzornih funkcijah, kot so revizijske komisije, prispeva k izboljšanemu upravljanju podjetij, večji družbeni odgovornosti in pogostejšemu sestankovanju, kar posledično vpliva na boljšo preglednost delovanja podjetij. Čeprav se razlike v nekaterih primerih ne izkažejo za statistično pomembne, je vseeno mogoče potrditi, da lahko spol vpliva na kakovost revizije, etične odločitve ter na zadovoljstvo strank. Raznolikost v revizijskih ekipah spodbuja boljše nadzorne mehanizme in zmanjšuje možnost za manipulacijo podatkov, kar potrjuje pomembnost vključevanja obeh spolov v revizijsko prakso. Rezultati podpirajo nadaljnje spodbudjanje za večjo zastopanost žensk v reviziji in za potrebo po ustvarjanju uravnoteženega in vključujočega delovnega okolja.
Keywords: Revizija računovodskih izkazov, revizorji, revizijski partnerji, revizijsko podjetje, spol, etika, raznolikost, vplivi.
Published in DKUM: 13.08.2025; Views: 0; Downloads: 18
Full text (3,48 MB)

Abstract: Sporne metode ugotavljanja laži, kot so analiza mikroobraznih izrazov, tehnologija možganskih prstnih odtisov (angl. brain fingerprinting), analiza očesnih gibov in termografsko zaznavanje, pogosto temeljijo na pomanjkljivo preverjenih znanstvenih predpostavkah in neenotnih interpretacijah. Njihova uporaba v sodnih postopkih sproža številna vprašanja glede zanesljivosti, veljavnosti in etike. V nekaterih primerih, kot je Harrington v. State of Iowa (2003), so bili dokazi, pridobljeni s pomočjo takšnih tehnik, označeni kot nerelevantni ali nezadostno utemeljeni, kar potrjuje pomisleke o njihovi forenzični vrednosti. Tehnike pogosto ustvarjajo vtis znanstvene natančnosti, a številne študije kažejo na njihovo nizko ponovljivost in visoko stopnjo subjektivnosti. Poleg znanstvenih dvomov se pojavljajo tudi etične dileme, povezane z invazivnostjo nekaterih metod, zlasti pri uporabi nanotehnologij in biometričnih sistemov, ki lahko posegajo v pravico do zasebnosti in spoštovanje telesne integritete. Zaznavanje laži postane še posebej problematično, ko se rezultati interpretirajo brez jasno določenih standardov ali se uporabljajo zunaj sodne dvorane, npr. pri pogajanjih o priznavanju krivde. Čeprav nobena od analiziranih metod ne zagotavlja nedvoumne in znanstveno potrjene identifikacije laži, se določeni pristopi, kot sta kognitivna analiza izjav in strateška uporaba dokazov, kažejo kot obetavni. Usmerjanje razvoja v smeri metod, ki temeljijo na preverjenih vedenjskih indikatorjih in kognitivnih obremenitvah, ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic in strokovne odgovornosti predstavlja možen okvir za prihodnje izboljšave.
Keywords: zaznavanje laži, sporne metode, etika, zanesljivost, magistrska dela
Published in DKUM: 20.06.2025; Views: 0; Downloads: 39
Full text (1,42 MB)