| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 302
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
Vloga in pomen etičnih kodeksov v organizacijah
Katja Sambolec, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bomo razložili kakšna je vloga in pomen etičnih kodeksov v organizacijah. Osredotočamo se na pomen etike in etičnih kodeksov v poslovnem okolju. Poslovanje podjetja ni odvisno le od kakovosti proizvodov in/ali storitev, ki jih ponujajo, temveč tudi od načina delovanja in vedenja, ki se kaže preko poslovanja. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela in sicer na teoretični in aplikativni del. V prvem delu bomo skozi teorijo predstavili in razložili pomen pojmov etika, poslovna etika, etični kodeks, etičnost poslovanja, idr. Oblikovali bomo teoretično zasnovo, ki nam bo kot osnova služila v aplikativnem delu kjer se bomo ukvarjali s primerjalno analizo izbranih primerov etičnih kodeksov. S pomočjo analize bomo oblikovali smernice za vsebinsko oblikovanje etičnih kodeksov ter pojasnili zakaj je pomembno, da ima organizacija sprejet etični kodeks. Kljub temu, da ima veliko podjetij že sprejet etični kodeks, je takšnih ki tega ne prakticirajo še vedno veliko. Ker so postavke vsebinsko razpršene po celotnem področju etike, se velikokrat zgodi, da so zaradi tega etični kodeksi oblikovani vsebinsko pomanjkljivo. Da lahko razumemo čemu služi in kako je sestavljen etični kodeks je potrebno predhodno preučiti različne vidike teorije, ki so posredno ali neposredno povezane z etičnim kodeksom.
Keywords: etika, poslovna etika, etični kodeks, organizacija
Published: 27.10.2017; Views: 1243; Downloads: 352
.pdf Full text (3,97 MB)

42.
Poslovna pogajanja podjetja ACROR WSM, d.o.o. z belgijskimi partnerji
Jasna Čeh, 2017, master's thesis

Abstract: Že od otroštva želimo ves čas nekaj doseči – seveda v svojo korist. Pri tem pa pogosto naletimo na določene ovire oziroma težave, s katerimi moramo pravilno ravnati, če želimo želeno doseči. Torej, najpogosteje je potrebna učinkovita komunikacija, poznati je treba vsaj približen karakter oziroma osebnostne lastnosti osebe, ki jo želimo prepričati, kar pa nam pomaga pri oblikovanju taktike, ki jo dokončno izberemo za čim lažjo zadovoljitev svojih potreb. Temu pravimo pogajanja. V poslovnih pogajanjih velja popolnoma enako. Ker pa večina podjetij sodeluje zunaj državnih meja, moramo dodati še poznavanje pogajalčeve kulture in jezika, da ne bi po nepotrebnem prišlo do nesoglasij že na samem začetku. Zavedati se je treba, da si v omenjenih pogajanjih želi vsak maksimirati svoje želje, zato je najugodnejša rešitev pristop po načinu win – win, s katerim pridobimo tako mi, kakor naš poslovni partner. Pozneje ne izsiljujemo in ne skušamo spreminjati dogovorjenega, zaradi česar bi lahko ogrozili dolgoročno partnerstvo, čemur pa bi sledila izguba koristi na obeh straneh.
Keywords: mednarodna poslovna pogajanja, belgijski partnerji, kulturni dejavniki, etika in etične dileme, poslovna komunikacija, pogajalske taktike in stili pogajanj
Published: 24.10.2017; Views: 642; Downloads: 72
.pdf Full text (996,00 KB)

43.
Paliativna oskrba v domovih za starejše v Sloveniji
Simona Patru, 2017, master's thesis

Abstract: Izhodišče: Širša javnost in tudi zdravstveni delavci nimajo dovolj znanja o paliativni oskrbi. Zato bi bilo nujno potrebno paliativno oskrbo postaviti na prvo mesto in spodbujati njeno načrtno vpeljavo v vseh zdravstvenih ustanovah. Namen: Namen raziskave je bil proučiti paliativno oskrbo in raziskati, kako je dejansko organizirana v socialnovarstvenem zavodu in v kolikšni meri so zavodi pripravljeni imeti paliativni tim, v njem sodelovati ter delati po načelih paliativne oskrbe. Metodologija: Naloga temelji na kvantitativni metodologiji in deskriptivni metodi pregleda literature. Najpomembnejši instrument zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo prikazali v obliki grafov in preglednic in jih obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel 2010 in s statističnim programom SPSS 20.0. Rezultati: Raziskava je pokazala, da več kot 80 % vprašanih pravi, da vedno oziroma občasno izvajajo paliativno oskrbo pri stanovalcih, ki trpijo zaradi hude bolečine in pri umirajočih, kljub temu, da nimajo tima strokovnjakov. Znanje zdravstvenih delavcev o paliativi je najbolj pomanjkljivo na področju komunikacije s svojci in pri prepoznavanju simptomov. V večini vključujejo svojce v paliativno obravnavo, toda zdravniki večinoma niso prisotni oziroma so prisotni v izjemnih primerih. Sklep: Celostna paliativna oskrba pomeni zaobjeti in slišati človeka v njegovih telesnih, duhovnih, socialnih in psihičnih stiskah. Cilj paliativne oskrbe bolnika je, da se mu omogoči najboljša možna kakovost življenja in da se mu olajšajo težave procesa umiranja. Za doseganje ciljev je pomembna vključitev bolnika v zgodno paliativno obravnavo in seznanjenje bolnika s potekom bolezni in načinom zdravljenja.
Keywords: Paliativa, bolnik, komunikacija, etika, duhovna oskrba, logoterapija
Published: 18.10.2017; Views: 2442; Downloads: 492
.pdf Full text (1,48 MB)

44.
KAZENSKA ODGOVORNOST JAVNIH FUNKCIONARJEV
Eva Štromajer, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava odgovornost nosilcev javnih pooblastil, pri čemer se osredotočam predvsem na premiso med politično in kazensko odgovornostjo javnih funkcionarjev s posebnim ozirom na župane. Javni funkcionarji so voljeni ali imenovani ˝predstavniki ljudstva˝, ki svojo funkcijo opravljajo poklicno ali nepoklicno in predstavljajo osebe, če izhajamo iz zakonske opredelitve, ki jih na funkcijo volijo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, predsednik in člani predsedstva Republike Slovenije in delegati v zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti, kakor tudi funkcionarji pravosodnih organov, ki jih imenujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, funkcionarji družbenega pravobranilca samoupravljanja, namestniki republiških sekretarjev ter generalni sekretarji Predsedstva Republike Slovenije, Skupščine Republike Slovenije, Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. V večini primerov za nastop funkcije in njeno opravljanje, posebni strokovni pogoji, ki bi jih funkcionarji morali izpolnjevati, niso potrebni. Pri opravljanju svojih funkcij so nosilci javnih pooblastil sicer do neke mere avtonomni, zakonodaja jih pa v določenem obsegu skuša omejevati. Kakršnokoli omejevanje pa ne doseže svojega namena in posledično temu učinka, saj ne glede na dejstvo, da so kazenskopravne, politične in civilne oziroma odškodninske sankcije zakonsko sicer opredeljene, je pojem odgovornosti javnega funkcionarja, iz prakse izhajajoč, nepopolno definiran in kot tak neoprijemljiv. Redki so primeri, ko funkcionarji za svoja ravnanja, ki so lahko kazenskopravno preganjana in imajo določene materialnopravne sankcije, dejansko odgovarjajo, ravno zaradi ohlapno urejene zakonodaje na tem področju. Če povzamemo, so funkcionarji moralno in etično odgovorni za dejanja, ki jih pri opravljanju svoje funkcije zagrešijo, pojem morale in etike pa lahko skorajda zatrdimo, je slovenskim funkcionarjem, v večini primerov, tuj. Ureditev odgovornosti funkcionarjev ima več podvrst, s skupno značilnostjo, ki se kaže v zahtevi, da mora kršitev nastati pri opravljanju funkcije. Drug problem, ki se kaže predvsem skozi prakso predstavlja dejstvo, da (pre)večkrat pride do zlorabe objektivne odgovornosti, v smislu prehajanja iz sfere pravne v objektivno politično odgovornost, o čemer govorimo v smislu odgovornosti poslancev, ministrov, tudi predsednika in drugih funkcionarjev. Šibkost ureditve pravne odgovornosti je predvsem posledica nenehne uporabe objektivne odgovornosti. Zato lahko govorimo o zlorabi objektivne odgovornosti, ker ne pride do ugotavljanja pravne odgovornosti, četudi za le-to obstajajo razlogi. Tudi v okviru objektivne politične odgovornosti pa, žal, opažamo, da do sankcij pravzaprav ne pride. Razlog je, kot ugotavljam v tem diplomskem delu, v zakonodaji, ki tega ne določa dovolj natančno in je določila, ki govorijo o sankcijah, mogoče obiti. Druga pomanjkljivost oziroma neprimernost sankcije se kaže v nesorazmernosti sankcije z izvedenim kaznivim dejanjem ali prekrškom, kar se tipično kaže v primeru kršitve 27. v povezavi z 28. členom ZIntPK, ki kot sankcijo določa nesorazmerno oglobitev posameznega funkcionarja. Glavni razlog je nepopolna zakonodaja v smislu razpršenosti določil v več zakonih, ki veljajo za nosilce javnih pooblastil. Zato potrebujemo zakon, ki bo enotno urejal oblike odgovornosti funkcionarjev in predvideval konkretne materialnopravne sankcije in predvsem potrebujemo institut, ki bo omogočal razrešitev županov, ki so po trenutno aktualni zakonodaji skorajda nedotakljivi. Diplomsko delo je v jedru razdeljeno na tri temeljne dele, od katerih v prvem podrobno opredeljujem pojem javnega funkcionarja in povzemam temeljne značilnosti in naloge posameznih. V drugem delu so izpostavljene oblike odgovornosti javnih funkcionarjev, od politične, do kazenske in nazadnje, odškodninske odgovornosti. V okviru odgovornosti obravnavam tudi institute za uveljavljanje le-te. Tretji del jedra diplomskega dela predstavlja obr
Keywords: javni funkcionar, nosilec javnih pooblastil, kazenska odgovornost, kazensko pravo, politična odgovornost, etika in morala, uveljavljanje odgovornosti, odškodninska odgovornost, instituti uveljavljanja odgovornosti, župan
Published: 23.08.2017; Views: 1068; Downloads: 305
.pdf Full text (1,95 MB)

45.
Prikriveno oglašivanje kao primjer neetičnog djelovanja medija
Tina Tomažič, Jelena Jurišić, Damir Boras, 2011, original scientific article

Abstract: Oglašivanje je jedan od ključnih faktora za stimuliranje procesa razmjene te za normalno djelovanje tržišta i njegovih zakona. Oglašivači imaju na raspolaganju puno načina i mogućnosti kojima pokušavaju privući pažnju potencijalnih potrošača. Zbog sve veće konkurencije na tržištu često posežu za novim načinima oglašivanja koji nisu uvijek u skladu sa zakonom i etičnim djelovanjem. Jedan od tih načina jest i prikriveno oglašivanje. U ovom radu analiziramo prikriveno oglašivanje kao primjer neetičnog djelovanja medija jer prikrivene oglasne poruke predstavljaju jedan od najočiglednijih problema na medijskom tržištu. Uz pomoć spoznaja iz literature definiramo pojam prikrivenog oglašivanja. Cilj je našeg rada i povezivanje društvenih okolnosti koje su uzrok prikrivenog oglašivanja s promjenama medijskih diskurzivnih praksi.
Keywords: prikrito oglaševanje, etika, mediji
Published: 04.08.2017; Views: 501; Downloads: 63
.pdf Full text (228,01 KB)
This document has many files! More...

46.
Obravnava poslovne etike na podlagi sodobnih organizacij
Tomaž Podlesnik, 2017, master's thesis

Abstract: V poslovnem svetu se okolje in pogoji, nenehno spreminjajo. Zato je nujno za ljudi, ki so aktivni na področju poslovanja, da nenehno spremljajo spremembe, ter se jim prilagajajo. Predvsem je imela pomemben vpliv na načine poslovanja zadnja gospodarsko - finančna kriza, ki je izbruhnila leta 2008. Od začetka krize in vse do danes, smo lahko bili priča številnim nemoralnim in ne-etičnim dejanjem na področju poslovanja. Nekateri so izkoristili gospodarsko – finančno krizo v svoj prid, nekateri oz. veliko ljudi pa je občutilo njene negativne posledice. Ni samo gospodarsko - finančna kriza tista, ki je imela močan vpliv. Zraven nje, je bil nenehno prisoten tudi vpliv kapitalizma in globalizacije. Ker ljudje, po svoji naravi, v obdobjih stiske in neugodja hitro popustimo, smo se pripravljeni prepustiti »neizbežni usodi«. Ne glede na stanje v kakšnem se ljudje nahajamo ali nas obdaja, ne bi smeli izgubiti občutka za pravilne in etične odločitve. To je še predvsem pomembno v poslovnem svetu, kjer lahko etične odločitve zaposlenim zagotavljajo delovna mesto ali plače, ter poslovnim partnerjem poštene pogoje in uspešno sodelovanje. Torej govorimo o etiki, natančneje o poslovni etiki, ki je danes nujno potrebna v poslovnem svetu. Da bi si lahko zagotovili uspešno in zdravo okolje na področju poslovanja, je potrebna prisotnost poslovne etike. V magistrski nalogi smo se osredotočili na moderna podjetja, ter na njihovo poslovno etiko. Obravnavali smo osnovne pojme: globalizacija, kapitalizem, družbena odgovornost in etični kodeks. Da bi se lahko približali ciljem naše raziskave, smo preučili etične kodekse izbranih modernih podjetij. Ugotovili smo, da določena izbrana podjetja ne spoštujejo vseh določil lastnih etičnih kodeksov, ter, da poslovna etika lahko vpliva na poslovne rezultate podjetja. Zaradi določenih omejitev, kot sta npr. časovna in geografska omejitev, nekaterih področij poslovne etike nismo mogli podrobneje raziskati.
Keywords: poslovna etika, etični kodeks, moderna podjetja, globalizacija, kapitalizem, družbena odgovornost.
Published: 13.07.2017; Views: 592; Downloads: 159
.pdf Full text (1,16 MB)

47.
Problemski in idejni aspekt esejistike Izidorja Cankarja
Miran Štuhec, 2009, original scientific article

Abstract: V razpravi se ukvarjam z esejistiko Izidorja Cankarja z vidika njenih glavnih tematskih krogov in upoštevajoč umetnostnonazorsko ter idejno podobo. Ugotavljam, da je ta pisec zajel vrsto v prvi polovici 20. stoletja zelo aktualnih tem, ki so povezane z literaturo in likovno umetnostjo; med njimi ga je še posebej zanimala problematika sloga, dalje razmerje med umetniškim delom in bralcem oziroma gledalcem ter vprašanje, kako opredeliti bistvo umetnine.
Keywords: slovenska književnost, esejistika, esej, umetnina, neotomizem, sholastična etika, umetniška avtonomija, relativnost lepote
Published: 08.06.2017; Views: 503; Downloads: 36
.pdf Full text (490,78 KB)

48.
Etični vidik oskrbe osebe z demenco ob koncu življenja
Valentina Goršak Lovšin, 2017, master's thesis

Abstract: Število dementnih oseb povsod v razvitem svetu narašča. Tisti, ki doživijo zadnji stadij bolezni, so popolnoma odvisni od drugih ljudi. Brez ustrezne oskrbe umrejo, ker v ničemer ne morejo poskrbeti zase. Niso sposobni izražati svojih potreb. V takem stanju sta vprašljivi njihovo dostojanstvo in avtonomija. Večkrat so podvrženi številnim nepotrebnim medicinskim postopkom in obravnavam, ki ne prinesejo izboljšanja stanja, temveč povečajo trpljenje. V nalogi je bila uporabljena kvantitativna in deskriptivna raziskovalna metoda s kritičnim pregledom literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov. Izvedli smo anketo, za katero smo uporabili vprašalnik, kombiniranega zaprtega in odprtega tipa. Za obdelavo podatkov smo uporabili Microsoft Office Excel program. Raziskavo smo izvedli med zdravstvenimi delavci in njihovimi sodelavci v petih slovenskih domovih za starejše in na psihiatričnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. V raziskavo smo uvrstili 114 pravilno izpolnjenih vprašalnikov Zdravstveni delavci in sodelavci v zavodih poznajo potrebe umirajočih dementnih bolnikov, so sočutni in empatični. Smatrajo, da so dovolj kompetentni za oskrbo omenjenih bolnikov. Kljub temu jih večina meni, da potrebujejo dodatna znanja. Veliko njih čuti nemoč in stres, vendar delovnega mesta ne bi zamenjali. Kritični so do opuščanja in slabega dela sodelavcev. Sami za sebe menijo, da ravnajo vedno etično, česar pa ne morejo trditi za sodelavce. Mlajši, manj izkušeni delavci pogosteje v življenju umirajočih dementnih oseb, ne najdejo smisla, ali o njem ne razmišljajo. Določeno stopnjo rutine in okrnjene nege smo zaznali pri starejših srednjih medicinskih sestrah. Za optimalno oskrbo umirajočih dementnih oseb je primerna paliativna oskrba, ki daje odgovor na potrebe bolnikov, svojcev in poklicnih oskrbovalcev. V Sloveniji je bolniki skoraj niso deležni, tudi v tujini imajo težave z nameščanjem dementnih bolnikov v paliativno oskrbo. Delavci, ki skrbijo za umirajoče dementne bolnike, poznajo na splošno paliativno oskrbo dementnih oseb, poglobljenih znanj nimajo, kljub temu se trudijo zadovoljiti potrebe in poskrbeti za čim večje udobje.  
Keywords: pozni stadij demence, paliativna oskrba dementnih bolnikov, etika, kakovost življenja
Published: 07.06.2017; Views: 1241; Downloads: 237
.pdf Full text (1,42 MB)

49.
ETIKA KAZNOVANJA IN RESOCIALIZACIJA ZAPORNIKA
Marcel Cugmas, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu sem na podlagi literature raziskal filozofsko in zakonsko podlago prestajanja kazni zapora, delovanje zaporov, disciplino in nasilje v zaporih ter resocializacijsko funkcijo zaporov, vključno s pomočjo, ki jo je zapornik deležen s strani družbe po odpustu iz zapora. Predstavil sem poglede na delovanje zapora več filozofov in raziskovalcev drugih strok ter jih kritično ovrednotil. Podal sem svoja stališča o optimalnem delovanju zapora kot inštitucije. Pri svojem raziskovalnem delu sem uporabil induktivno in deduktivno sklepanje ter filozofsko intuicijo. Ugotovil sem, da obstajajo različne kaznovalne teorije, ki jih lahko v grobem delimo na retributivne in utilitaristične. Trdim, da je treba pri urejanju zakonodaje, povezane s kaznijo zapora, in njenem izvrševanju integrirati tiste teze enih in drugih, ki pozitivno vplivajo na sam namen kazni zapora, ki je večplasten, saj vključuje tako osamitev prestopnika kot njegovo prevzgojo, reintegracijo v družbo po prestani kazni, a hkrati tudi povračilo in zastraševanje glede na specifične in generalne prevencije. Na osnovi literature sem ugotovil, da je možno v slovenskih zaporih uvesti nove ukrepe za izboljšanje resocializacije zapornikov in njihovo reintegracijo v družbo po prestani kazni, predvsem je treba dosledno upoštevati zakonska določila.
Keywords: kaznovanje, zapor, resocializacija, zakonodaja, etika
Published: 30.05.2017; Views: 1221; Downloads: 270
.pdf Full text (690,59 KB)

50.
DISCIPLINSKA ODGOVORNOST POLICISTOV
Igor Majcen, 2016, master's thesis/paper

Abstract: POVZETEK V magistrskem delu sem izbral temo disciplinska odgovornost policistov. Na tem pravnem področju so bile po letu 2000 izvedene korenite konceptualne spremembe. Spreminjala se je normativna ureditev disciplinske odgovornosti javnih uslužbencev, torej tudi policistov. Tako sem skozi teoretična izhodišča predstavil normativno ureditev disciplinskega postopka policistov, poiskal odprta vprašanja in probleme ter predlagal ustrezne rešitve. Vsebina magistrskega dela temelji na virih domačih in tujih avtorjev, ki so priznani pravni strokovnjaki s področja delovnega prava. Uporabljene so bile monografske publikacije, strokovni članki resorne strokovne literature. Preučeval sem tudi judikate Vrhovnega sodišča Slovenije in Upravnega sodišča Republike Hrvaške in Republike Italije. Zakonodajo Republike Slovenije, ki ureja disciplinski postopek v slovenski policiji, sem primerjalno analiziral z zakonsko ureditvijo disciplinskega postopka v policiji sosednjih držav, Italije in Hrvaške. Pridobljene podatke glede disciplinskih postopkov Policijske uprave Koper sem primerjal s primerljivimi organizacijskimi enotami policije, Kvesture v Trstu v Republiki Italiji in Policijske uprave Istrske v Puli v Republiki Hrvaški. ZJU/05 je pomen disciplinskega postopka v javnem sektorju bistveno zmanjšal. V postopkih ugotavljanja disciplinske odgovornosti se do sklenitev Kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti uporabljajo določbe ZJU/02. V ZPol/09 so bili črtani členi, ki so urejali disciplinsko odgovornost zaposlenih v policiji razen v 95. členu, kjer je v šestem poglavju »Disciplinska in odškodninska odgovornost« urejal zgolj suspenz. Po sprejemu nove policijske zakonodaje v letu 2013 je bila vsebina ZPol/09 urejena v sedaj veljavnem Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju ZODPol) in v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). Z vidika teme, ki jo obravnavam, je zanimivo dejstvo, da ZNPPol, ki sicer ureja naloge in pooblastila policije, v četrtem poglavju ureja tudi področje pritožb zoper delo policistov medtem, ko ZODPol disciplinske odgovornosti policistov ne ureja. ZODPol od 61. do 63. člena v poglavju »Posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij in ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja« ureja le suspenz. Takega ukrepa danes disciplinski postopek ne pozna več, nadomestil ga je institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi . Ta institut pa pozna prepoved opravljanja dela dokler traja postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju PZ) . Prav zaradi narave disciplinskega postopka institut suspenza PZ kot ga je določal ZPol ali pa ZJU ni več uporaben, zato ga v pričujočem delu zgolj vsebinsko primerjalno obravnavam. Primerjalno obravnavam kolektivna pogajanja socialnih partnerjev glede pravnih podlag za sklenitev Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kjer bodo določene tudi disciplinske sankcije za disciplinsko odgovorne javne uslužbence, torej tudi policiste. Tako sem zakonsko ureditev disciplinske odgovornosti po ZODPol (prej ZPol), ZJU in ZDR-1 primerjal v segmentu normativnega prenosa disciplinske odgovornosti iz sistema javnih uslužbencev, na enoten sistem, ki ga ureja ZDR-1. V empiričnem delu magistrskega dela sem obravnaval disciplinske postopke in izrečene disciplinske ukrepe na prvi in drugi stopnji v slovenski policiji z uveljavitvijo ZJU, v obdobju od dne 28.06. 2003 do dne 31.12.2015. Za navedeno obdobje sem preučeval in raziskoval podatke o izrečenih disciplinskih ukrepih v slovenski policiji, odločitve disciplinskih organov na prvi in drugi stopnji, na kateri je odločala Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja zoper izpodbojne sklepe disciplinskih organov. V zadnjem delu magistrskega dela sem potrdil hipotezo, da je krivdno ravnanje policistov v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti treba obravnavati strožje kot to velja za ostale javne uslužbence v državni upravi, ker se od policistov
Keywords: delovno razmerje, uslužbensko razmerje, kolektivna pogodba, policija, policijska etika, pogodba o zaposlitvi, disciplinska odgovornost policistov, disciplinski postopek, suspenz, opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Published: 10.12.2016; Views: 2262; Downloads: 385
.pdf Full text (2,07 MB)

Search done in 0.36 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica