| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Odnos medicinskih sester do etičnih odločitev ob koncu življenja
Tina Hohler, 2019, master's thesis

Abstract: V zdravstveni negi se medicinske sestre nenehno srečujejo z etičnimi dilemami, saj so ob pacientu tako v procesu njegovega zdravljenja kot tudi v terminalni fazi njegovega življenja. Odločitve ob koncu življenja se nanašajo na ohranjanje osnovnih življenjskih aktivnosti, ki jih pacient sam ne zmore več izvajati. Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos medicinskih sester do etičnih odločitev ob koncu življenja ter ugotoviti, s katerimi etičnimi odločitvami se v vsakodnevnem poklicnem življenju največkrat srečujejo. Metode: izvedli smo kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 13 diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v treh različnih domovih za starejše v Sloveniji. Podatke smo zbrali z uporabo delno strukturiranega intervjuja in terenskih zapiskov. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo kvalitativne metode analize besedila. Rezultati: na podlagi analize intervjujev in terenskih zapiskov smo identificirali glavno kategorijo Stresno vsakodnevno soočanje medicinskih sester z invazivnim podaljševanjem življenja. Glavna kategorija je sestavljena iz štirih kategorij in osmih podkategorij. Odnos medicinskih sester, ki se vsakodnevno srečujejo z etičnimi odločitvami ob koncu življenja, se kaže predvsem z nepotrebnimi invazivnimi postopki in občutkom nemoči. Diskusija in zaključek: etične dileme so v zdravstveni negi neizogibne ter tako pogosto predstavljajo velik vir stresa za vse zdravstvene delavce. Zelo pomembno je etično znanje, ki medicinskim sestram lahko pomaga do lažjih odgovorov na etična vprašanja. Današnje medicinske sestre so izobražene in odgovorne za sprejemanje kompleksnih etičnih odločitev glede skrbi za paciente in njihove družine ter za izvajanje zdravstvene nege. Metode: izvedli smo kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 13 diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v treh različnih domovih za starejše v Sloveniji. Podatke smo zbrali z uporabo delno strukturiranega intervjuja in terenskih zapiskov. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo kvalitativne metode analize besedila. Rezultati: na podlagi analize intervjujev in terenskih zapiskov smo identificirali glavno kategorijo Stresno vsakodnevno soočanje medicinskih sester z invazivnim podaljševanjem življenja. Glavna kategorija je sestavljena iz štirih kategorij in osmih podkategorij. Odnos medicinskih sester, ki se vsakodnevno srečujejo z etičnimi odločitvami ob koncu življenja, se kaže predvsem z nepotrebnimi invazivnimi postopki in občutkom nemoči. Diskusija in zaključek: etične dileme so v zdravstveni negi neizogibne ter tako pogosto predstavljajo velik vir stresa za vse zdravstvene delavce. Zelo pomembno je etično znanje, ki medicinskim sestram lahko pomaga do lažjih odgovorov na etična vprašanja. Današnje medicinske sestre so izobražene in odgovorne za sprejemanje kompleksnih etičnih odločitev glede skrbi za paciente in njihove družine ter za izvajanje zdravstvene nege.
Keywords: zdravstvena nega, terminalna faza, etični problem, etična dilema, izkušnje medicinskih sester, moralni stres.
Published: 19.12.2019; Views: 675; Downloads: 190
.pdf Full text (1,37 MB)

2.
Dejavniki in posledice izgorevanja medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege: podrobnejši pogled na etično sprejemanje odločitev
Katjuša Rajovec, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Tempo današnjega časa, vse večja pričakovanja posameznika, notranje neravnovesje in drugi dejavniki lahko hitro sprožijo sindrom izgorelosti. Največkrat glavni krivec za nastalo situacijo postane stres. Izgorelost pa je pojem veliko večjih razsežnosti, ki sčasoma popolnoma ohromi našo osebnostno rast. Celoten proces se ne odvija samo na delovnem področju, ampak tudi na preostalih osebnostnih področjih. Izgorevanje ni samo problem ljudi, ampak tudi družbenega okolja, v katerem so zaposleni. Bolezen ima težke in dolgotrajne posledice, zato sta pomembna pravočasno ukrepanje in hitra prepoznava znakov. Izgorelost med zdravstvenimi delavci ne vpliva samo na področja, povezana s posameznikom, ampak ima pomemben vpliv tudi na odločanje in odzivanje posameznika ob pojavu etičnih dilem. Ob prisotnosti znakov izgorelosti lahko posameznik deluje v škodo pacientovemu zdravju, zmožnost sprejemanja odločitev, zlasti v situacijah, v katerih je prisotna etična dilema, pa je omejena. V magistrskem delu smo na vzorcu 41 ljudi ugotavljali dejavnike, povezane z izgorelostjo, in posledice izgorelosti. Med preučevane spremenljivke smo zajeli stresorje pri delu (tj. mogoč dejavnik), konflikt med delom in družino (tj. mogoč dejavnik), delovno zadovoljstvo (tj. mogoča posledica), telesno in duševno zdravje (tj. posledica). Dodatno smo sestavili tudi vrsto vprašanj za preverjanje etičnega sprejemanja odločitev in si ogledali, ali stopnja izgorelosti določa sprejemanje odločitev. Rezultati so pokazali pričakovano smer povezanosti med izgorelostjo ter preučevanimi dejavniki in posledicami. Analiza odgovorov v povezavi z etičnim sprejemanjem odločitev ni pokazala nikakršnih povednih rezultatov. Pridobljeni rezultati imajo nekatere pomembne implikacije za delo na področju zdravstvene nege.
Keywords: izgorelost, stres, etična dilema, odločanje, zdravstveni delavci
Published: 04.10.2016; Views: 1324; Downloads: 307
.pdf Full text (1,46 MB)

3.
ETIČNO ODLOČANJE MANAGERJEV
Melita Merlak, 2011, final seminar paper

Abstract: V diplomskem seminarju sem zaobjela temo, ki je trenutno zelo aktualna. Odločanje managerjev je v zadnjih letih postavljeno pod drobnogled, saj podjetja po dolgoletnem uspešnem poslovanju sedaj zapirajo svoja vrata. Seveda je na propadanje podjetij delovala tudi globalna gospodarska kriza, ampak vzroki za propad se kažejo drugje. Podjetja, ki so mnoga leta delovala dobro, z uspešnim managementom so tudi globalno gospodarsko krizo uspešno prekrmarila. Za nekatera podjetja, ki jih omenjamo v diplomskem seminarju pa je gospodarska kriza pokazala na pomanjkljivosti, ki so se dogajala v podjetju že vrsto let, a so ostale zakrite. Ključni raziskovalni vprašanji na kateri smo skušali skozi diplomski seminar odgovoriti je ali je etika prisotna pri odločanju managerjev in ali so managerji naklonjeni etiki pri odločanju ali pa etiko v vsakdanjem odločanjem preprosto postavijo raje na stran. Mnoga podjetja, ki se v zadnjem času pojavljajo v medijih kažejo zelo slabo sliko etičnega odločanja pri nas. Ne smemo pa pozabiti na to, da se v slovenskem prostoru nahajajo tudi dobra podjetja z etično nespornimi odločitvami. Diplomski seminar je sestavljen iz teoretičnega dela, kjer se spoznamo z etiko, etičnim odločanjem managerjev ter izboljšavo etičnosti. Empiričen del diplomskega seminarja pa je sestavljen iz etičnega odločanja slovenskih managerjev, kjer smo obravnavali Hildo Tovšak, Bineta Kordeža ter Ivana Zidarja. Zastavila sem si tri trditve, ki jih bom tekom diplomskega seminarja poskušala dokazati:  Managerji se morajo etično odločati, saj se drugače kmalu pokažejo posledice njihovih odločitev.  Managerji se morajo vsakodnevno spopadati z etičnimi dilemami.  Etičnosti se ne da naučiti. Ali smo etični ali pa ne. V diplomskem seminarju smo se osredotočili le na odločanje managerjev, ne pa tudi na ostale funkcije. Za navedene managerje smo se odločili zato, da prikažemo kaj so ljudje pripravljeni storiti za boljši položaj ali boljše finančno stanje. Iz zbranega gradiva, časopisov, oddaj ipd., smo poskušali izluščiti etično sporna ravnanja managerjev. Seveda za vso navedeno etično sporno ravnanje nimamo dokazov, saj nismo dostopali do dokumentov podjetij, bank in sodišč. Na voljo smo imel le tisto kar se pojavlja v medijih.
Keywords: Ključne besede: etika, etično odločanje, odločitev, manager, etična dilema, etični kodeksi, .
Published: 21.11.2011; Views: 2961; Downloads: 607
.pdf Full text (920,49 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica