1. Izolacija eteričnih olj iz poprove mete ( mentha piperita) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeLiza Curk, 2023, undergraduate thesis Abstract: Pri diplomski nalogi smo iz poprove mete, lat. Mentha piperita, izolirali eterična olja z različnimi kovnencionalnimi in nekonvencionalnimi metodami. Pri vseh ekstrakcijskih metodah smo uporabili tri topila, metanol, etanol in petroleter, z izjemo Clevengerjeve destilacije, kjer je topilo voda. Nato smo ekstrakte analizirali na vsebnost lahkohlapnih komponent in kvalitativno in kvantitativno določili sestavo olj s pomočjo plinske kromatografije z masno spektrometrijo. Identificiranih je bilo 71 komponent, v najvišjih deležih pa se v eteričnem olju pojavljajo mentol (37,7 %), menton (31,2 %), neomentol (3,3 %), piperiton (2,6 %) in mentil acetat (2,6 %). Ugotovljeno je bilo, da so bili najvišji izkoristki ektrakcij doseženi z ekstrakcijo po Soxhletu, čeprav so bili v splošnem izkoriski zelo nizki. Preučevali smo tudi vpliv topila na izkoristek ekstrakcije in ugotovili, da je najprimernejše topilo metanol, pri analizi vsebnosti pa lahko vidimo, da so se pri vseh treh topilih izločale enake glavne komponente. Poleg tega so rezultati pokazali, da so bile kemične sestavine eteričnih olj pri vseh metodah podobne z manjšimi količinskimi razlikami.
Keywords: izolacija, separacija, GC-MS, eterična olja, destilacija
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 922; Downloads: 0
 Full text (3,79 MB) |
2. Izbira optimalnega postopka ekstrahiranja sivke (lavandula) in določitev biološko aktivnih komponent ter antimikrobnega potenciala : magistrsko deloKlara Berlan, 2021, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil preučiti različne ekstrakcijske metode ob uporabi različnih topil. Izvedli smo hladno maceracijo, ultrazvočno ekstrakcijo, ekstrakcijo po Soxhletu ter superkritično ekstrakcijo. Kot topilo smo uporabili heksan, petroleter, vodo, etanol in mešanico etanol:voda (1:1). Ekstrakcijo s superkritičnim ogljikovim dioksidom (SC CO2) smo izvedli pri treh različnih pogojih (40 °C in 250 bar, 60 °C in 250 bar in 40 °C in 250 bar + sotopilo etanol). Sprva smo glede na količino ekstrakta izračunali izkoristek posamezne ekstrakcije, le-ta je bil najvišji pri vzorcu, katerega smo pridobili z ultrazvočno ekstrakcijo z vodo (µ = 54,44 %). Nato smo vsem vzorcem določili antioksidativno aktivnost s pomočjo radikalske metode DPPH. Dobljene rezultate smo prikazali kot stopnjo inhibicije. Vsi vzorci so pričakovano pokazali visoko antioksidativno aktivnost (vrednosti). Z izjemo superkritičnih ekstraktov, so vrednosti dosegale in presegale 80 % inhibicijo. Ekstraktom, katere smo pridobili z vodo in mešanico etanol:voda (1:1), smo izmerili vsebnost totalnih ogljikovih hidratov, saj smo predvideli visoko vsebnost le-teh. Tako smo najvišjo vsebnost OH (0,0759 mg OH / g ekstrakta) izmerili v vzorcu, pridobljenem s hladno maceracijo ob prisotnosti mešanice etanol:voda (1:1). Med tem, ko je vzorec pridobljen s topilom mešanice etanol:voda (1:1), z metodo ekstrakcije po Soxhletu, pokazal najnižje vsebnosti totalnih ogljikovih hidratov (0,0493 mg OH / g ekstrakta). Slednji vzorec je dosegel tudi drugi najvišji izkoristek pri naših analizah (µ = 51,50 %). Pri določanju skupnih fenolov smo se prav tako osredotočili na vodne ekstrakte (vzorci pridobljeni z vodo ter mešanico etanol:voda – 1:1), saj ne vodni ekstrakti (vzorci pridobljeni s topili, kot so heksan, petroleter in etanol) povzročajo težave pri raztapljanju. Posledično dobimo nerealne vrednosti, katere niso primerljive z ostalimi rezultati. Tako smo najnižjo vrednost izmed vseh (6,84 mg GA / g ekstrakta), dobili pri vzorcu, pridobljenem z ekstrakcijo po Soxhletu, s topilom petroleter. Rezultati kažejo, da je vzorec pridobljen z ekstrakcijsko metodo po Soxhletu vseboval največ skupnih fenolnih komponent (102,88 mg GA / g ekstrakta). Najnižjo vsebnost totalnih fenolov pri vodnih vzorcih (54,47 mg GA / g ekstrata), pa smo izmerili vzorcu pridobljenem z ekstrakcijo po Soxhletu, s topilom mešanice etanol:voda (1:1). Za določanje antimikrobnega potenciala smo izbrali mikrodilucijsko metodo. Protimikrobno aktivnost posameznih vzorcev smo preverjali na Gram pozitivne bakterije (Staphylococcus aureus), Gram negativne bakterije (Escherichia coli) in kvasovke (Candida albicans). Ob enem pa smo v tem delu določili tudi najnižje zaviralne koncentracije (MIC). Ugotovili smo, da so vsi vzorci pokazali zaviranje določenega mikroorganizma, le da so se koncentracije, pri katerih se je to zgodilo razlikovale. Najboljše rezultate oz. najnižje zaviralne koncentracije smo dobili na bakterijo Staphylococcus aureus pri vzorcu pridobljenem z ultrazvočno ekstrakcijo z vodo (1,758 mg/mL ).
Keywords: sivka (Lavandula), antioksidanti, ogljikovi hidrati, totalni fenoli, eterična olja, mikrodilucija
Published in DKUM: 06.10.2021; Views: 1368; Downloads: 212
Full text (2,97 MB) |
3. Določevanje lahkohlapnih in težjehlapnih spojin v ekstraktih rastlin iz družine Zingiberaceae z uporabo različnih kromatografskih tehnik : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeKaja Makoter, 2020, undergraduate thesis Abstract: Ingverjevke (Zingiberaceae) so družina rastlin z značilnim vonjem in okusom, znane po vsem svetu. V kulinarične namene jih uporabljajo predvsem kot začimbe, imajo pa tudi številne medicinske učinke. Rastline vsebujejo številne komponente, kot so terpeni, flavonoidi, diarilheptanoidi, ogljikovi hidrati, beljakovine, škrob in druge. Da bi določili komponente različnih rastlin, smo izvedli analize na štirih rastlinah iz družine ingverjevk: mali galangal (Alpinia officinarum), ingver (Zingiber officinale), kurkuma (Curcuma longa) in kardamom (Elettaria cardamomum).
Pri analizi lahkohlapnih komponent v eteričnih oljih smo izvedli destilacijo z vodno paro po Clevengerju, ter na tak način ekstrahirali eterična olja v preiskovanih rastlinskih vrstah. Ta smo analizirali s plinsko kromatografijo, sklopljeno z masnim spektrometrom (GC-MS). Prav tako smo dele rastlin zmleli in izvedli ekstrakcijo s pomočjo ultrazvoka, kjer smo kot topilo uporabili metanol. Te ekstrakte smo analizirali z reverzno-fazno tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z UV zaznavo (RP-HPLC-UV). Nazadnje smo izvedli še analizo komponent v posameznih rastlinah s pomočjo GC-MS, kjer smo vzorce predhodno derivatizirali.
Ugotovili smo, da v eteričnih oljih malega galangala in kardamoma prevladujejo monoterpeni, medtem ko v eteričnih oljih ingverja in kurkume prevladujejo seskviterpeni. Glavna komponenta eteričnega olja malega galangala je 1,8-cineol (1,8-cineol), ingverja α-zingiberene (α-zingiberen), kurkume β-turmerone (β-turmeron), ar-turmerone (ar-turmeron) in ar-curcumene (ar-kurkumen) in kardamoma α-terpinyl acetate (α-terpinil acetat) in 1,8-cineol (1,8-cineol).
Z RP-HPLC-UV metodo smo pri malem galangalu določili diarilheptanoide ter flavonoide, med katerimi je bilo največ galangina. Pri ingverju smo določili gingerole, med katerimi je bilo največ 6-gingerola, in shogaole (šogaole). Pri kurkumi pa smo potrdili naslednje komponente: kurkuminoidi (kurkumin, demetoksikurkumin in bis-demetoksikurkumin), ar-turmerone (ar-turmeron), curlone (curlon) in α-turmerone (α-turmeron).
Pri analizi komponent z GC-MS smo po derivatizaciji spojin v vzorcih dokazali prisotnost monosaharidov.
Med spojinami eteričnih olj prevladujejo lahkohlapne komponente, medtem ko ostale identificirane komponente spadajo med težjehlapne komponente.
Keywords: Ingverjevke (Zingiberaceae), eterična olja, GC-MS, RP-HPLC-UV, destilacija z vodno paro po Clevengerju, ekstrakcija na UZ kopeli, derivatizacija
Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 1338; Downloads: 204
Full text (6,56 MB) |
4. Antioksidativne lastnosti biološko aktivnih komponent v ekstraktih črne kumine in njihov vpliv na viabilnost humanih celic : magistrsko deloŠpela Lesičar, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo v ekstraktih iz semen črne kumine določevali vsebnost timola, timokinona, karvakrola in α-hederina z GC-MS in LC-MS/MS analizo. Razvijali smo HPTLC metodo za ločevanje in identificiranje teh komponent iz mešanice standardov in nekaterih ekstraktov. Ekstraktom smo določevali antioksidativno učinkovitost z DPPH in β-karotensko metodo ter jo primerjali z učinkovitostjo BHT in askorbinske kisline. Ugotavljali smo vpliv nekaterih ekstraktov in α-hederina na viabilnost človeških črevesnih celic (HUIEC) in črevesnih rakavih celic (CaCo-2) z MTT testom, z nanašanjem različnih koncentracij ekstraktov na celice. Ekstrakti so bili pripravljeni s konvencionalno Soxhletovo ekstrakcijo, ultrazvočno ekstrakcijo in superkritično ekstrakcijo.
Ekstrakti so vsebovali največ timokinona (do 4000 µg/g). Metanolne raztopine ekstraktov so vsebovale okoli 700 µg/g karvakrola z izjemo enega SC ekstrakta in okoli 200 µg/g timola. Najvišjo vsebnost α-hederina je vsebovala metanolna raztopina ekstrakta Soxhletove ekstrakcije s heksanom (47 µg/g).
S HPTLC metodo z mobilno fazo toluen, etil acetat, metanol v razmerju 9 : 1 : 0,5 (v/v) smo ločili timol, timokinon in karvakrol iz mešanice stnadardov, vendar z manj kot 20 % obnovljivostjo. Identificirali smo karvakrol v SC ekstraktu (40 °C in 100 barov).
Najvišjo antioksidativno učinkovitost smo dosegli z SC ekstrakti v vodni raztopini. Večina ekstraktov z izjemo UZ ekstraktov je dosegla višjo antioksidativno učinkovitost kot sintetična antioksidanta.
Ekstrakta SC ekstrakcije pri 60 °C in 300 barih in s kotopilom pri 40 °C in 200 barih ter standard α-hederin so pozitivno vplivali na viabilnost HUIEC celic pri nižjih koncentracijah. Z višanjem koncentracije smo opazili toksičnost za celice. Viabilnost celic CaCo-2 je padala pri višanju koncentracij ekstraktov.
Keywords: eterična olja, LC-MS/MS, GC-MS, HPTLC, antioksidativna aktivnost, viabilnost celic
Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 1245; Downloads: 176
Full text (3,57 MB) |
5. Eterična olja in njihova antioksidativnostPetra Gjura, 2017, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je pridobitev ekstraktov iz kumine, kopra in listov zelene mete pri optimalnih ekstrakcijskih pogojih, kjer je vsebnost karvona in limonena najvišja. Uporabljeni materiali v raziskavah so mleta semena kumine in kopra ter mleti posušeni listi zelene mete.
Uporabili smo več različnih tehnik ekstrakcije aromatičnih olj in biološko aktivnih komponent iz rastlinskih materialov za uporabo, tako konvencionalne kot superkritične ekstrakcije. Izvedli smo Soxhlet in ultrazvočno ekstrakcijo. Kot topilo pri Soxhletu smo uporabili 100 % metanol. Eterična olja smo izolirali s konvencionSlno metodo destilacije z vodno paro po Clevengerju, z visokotlačnimi ekstrakcijami s superkritičnimi fluidi (CO2) v laboratorijskem merilu.
Dobljenim ekstraktom smo določili antioksidativne lastnosti z uporabo standardnih metod. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov smo določevali z uporabo DPPH testa in jo prikazali kot % inhibicije, pri čemer smo merili absorbanco raztopine vzorca in referenčne raztopine. Najvišji % inhibicije je pokazal ekstrakt mete, dobljen s Soxhlet ali ultrazvočno ekstrakcijo. Uporabili smo še β-karotensko metodo, kjer smo merili absorbanco raztopine vzorca, referenčne raztopine in kontrolnega vzorca ter rezultate podali kot % antioksidativne aktivnosti.
Diplomsko delo prikazuje študijo povezave med eteričnim oljem, njegovimi komponentami in njihovimi antioksidativnimi učinki. Ekstrakte smo kvalitativno in kvantitativno ovrednotili na vsebnost komponent v ekstraktu (eteričnem olju), s poudarkom na vsebnosti karvona in limonena. Sestavo eteričnih olj ter karvona in limonena smo identificirali s pomočjo ustreznih standardov substanc in jih kvantitativno ovrednotili z metodo eksternega standarda s plinsko kromatografijo, sklopljeno z masno spektrometrijo. Rezultati sestave kažejo na višjo vsebnost D-Limonena in α-Terpineola v meti, D-Limonena in D-Carvona v kumini in D-Limonena, D-Carvona in Apiola v kopru.
Za določevanje vsebnosti hlapnih komponent v ekstraktih je bila uporabljena gravimetrična metoda, določili pa smo tudi vsebnosti totanih fenolov v ekstraktih. Koncentracije vsebnosti skupnih fenolov smo podali v miligramih galne kisline na gram ekstrakta ter na gram materiala.
Določili smo povezavo med eteričnim oljem in njegovimi komponentami ter antioksidativnimi učinki, ki blagodejno vplivajo na življenje ljudi.
Keywords: meta, kumina, koper, eterična olja, antioksidativna aktivnost, ekstrakcija, totalni fenoli
Published in DKUM: 23.02.2017; Views: 2940; Downloads: 520
Full text (5,42 MB) |
6. |
7. IZOLACIJA α- IN β- PINENA IZ RASTLINSKIH MATERIALOVSimona Lekše, 2011, undergraduate thesis Abstract: Materiali rastlinskega izvora, med njimi tudi navadna smreka (Picea abies), vsebujejo substance, ki nastajajo v presnovi med razvojem rastline in se kopičijo v različnih delih rastlin. Prav tako te zdravilne rastline vsebujejo spojine, ki imajo številne specifične farmakološke in tehnološke vrednote. V diplomski nalogi smo raziskali različne postopke izolacije hlapnih aromatskih substanc (α- in β- pinena) iz lubja, žagovine in iglic navadne smreke. Izolacija monoterpenov je potekala s postopkom konvencionalne operacije vodne destilacije s Clevenger aparatom ter ekstrakcijskim postopkom visokotlačne ekstrakcije s superkritičnim ogljikovim dioksidom v laboratorijskem in pilotnem merilu. Visokotlačnim ekstrakcijam smo z dinamično metodo, določili optimalne obratovalne pogoje ter vse ekstrakte kvantitativno analizirali s plinsko kromatografijo v povezavi z masno selektivnim detektorjem. Po analizi ekstraktov smo materiale ekstrahirali pri optimalnih obratovalnih pogojih na visokotlačni napravi UHDE v pilotnem merilu.
Keywords: terpeni, eterična olja, pinen, navadna smreka, visokotlačne
ekstrakcije, konvencionalne ekstrakcije
Published in DKUM: 07.10.2011; Views: 3107; Downloads: 223
Full text (2,59 MB) |
8. |
9. |
